Navadni mravljinčar
Navadni mravljinčar (znanstveno ime Myrmecophilus acervorum) je vrsta kobilice iz družine mravljinčarjev, ki živi kot zajedavec v gnezdih različnih vrst mravelj.
| Navadni mravljinčar | ||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 | ||||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
| Myrmecophilus acervorum (Panzer, 1799) | ||||||||||||||||
| Sinonimi | ||||||||||||||||
|
Opis uredi
Podobno kot ostali predstavniki rodu Myrmecophilus (dobesedno »ljubitelj mravelj«) ima več prilagoditev na življenje v mravljiščih. Najopaznejša je majhna telesna velikost, odrasli namreč dosežejo 1,5 do 3,5 mm v dolžino, s čimer so daleč najmanjši predstavniki evropske favne kobilic. Poleg tega so brez kril in se ne oglašajo, za razliko od številnih drugih kratkotipalčnic, ki proizvajajo zvok s stridulacijo. Značilna sta tudi svetlejša obroča okrog telesa in par velikih cerkov na koncu zadka, s katerima tipajo.
Za vrsto so znane le samice, ki se razmnožujejo partenogenetsko. Jajčeca odlagajo med marcem in oktobrom v prst pod gnezdom, pozimi pa hibernirajo. Nimfe lahko razločimo od odraslih živali le po mikroskopskih znakih, kot je dolžina leglice, število dlačic na cerkih in število trnov na nogah.
Ekologija uredi
Živijo v gnezdih (mravljiščih) različnih vrst mravelj iz rodov Myrmica, Lasius, Formica in Tetramorium. Njihov odnos z mravljami je pretežno zajedavski in v manjši meri inkvilin. Prehranjujejo se največkrat tako, da pri bližnjih delavkah sprožijo trofalakso – prenos delno prebavljene hrane z usti, kakor delavke sicer hranijo razvijajoče se mravlje in matice. Poleg tega pogosto ližejo druge mravlje po površini skeleta. Na ta način privzamejo tudi značilne spojine, s katerimi se mravlje prepoznavajo, zaradi česar jih delavke ne prepoznajo kot tujke.
Mravljišče najdejo tako, da sledijo feromonskim sledem, s katerimi delavke mravelj označujejo pot.
Razširjenost uredi
Razširjenost je zaradi majhne velikosti in prikritega življenjskega sloga slabo poznana; največ znanih podatkov je iz Srednje Evrope, v Južni Evropi pa poznavanje otežujejo sorodne vrste, ki so po telesni zgradbi zelo podobne in jih je zaradi neraziskanosti težko ločiti med seboj.
Viri uredi
- Junker, Eva A. (1997). »Untersuchungen zur Lebensweise und Entwicklung von Myrmecophilus acervorum (PANZER, 1799) (Saltatoria, Myrmecophilidae)« (PDF). Articulata. Zv. 12, št. 2. str. 93–106.