Nataša Sukič
Nataša Sukič, slovenska pisateljica, političarka, lezbična aktivistka in didžejka, * 1. junij 1962, Ljubljana.
| Nataša Sukič | |
|---|---|
 | |
| Namestnica koordinatorke Levica | |
| Na položaju 2. september 2023 | |
| Predhodnik | Asta Vrečko |
| Poslanka v Državnem zboru | |
| Na položaju 2018 | |
| Osebni podatki | |
| Rojstvo | 1. junij 1962[1] (61 let) Ljubljana |
| Politična stranka | Levica |
| Poklic | pisateljica, političarka, aktivistka |
Trenutno je poslanka Državnega zbora Republike Slovenije, v poslanski skupini Levice, in podpredsednica državnega zbora.[2]
Mladost uredi
Nataša Sukič se je rodila materi Martini Vegan in očetu Ludviku Sukiču. Prvih pet let svojega življenja je preživela v Murski Soboti. (Nato je do konca gimnazije živela na Kočevarjevi ulici 12 v Mariboru.) Po končani I. gimnaziji Maribor so se s sestro Andrejo in materjo Martino preselile v Ljubljano. Študirala je elektrotehniko, diplomirala je leta 1996. Je samozaposlena v kulturi.
Lezbično-feministični aktivizem uredi
Leta 1987 je sodelovala pri ustanovitvi lezbične skupine LL v okviru feministične skupine LILIT. LL, ki danes velja za najstarejšo tovrstno organizacijo ne le v Jugoslaviji, temveč v vsej vzhodni Evropi. Istega je v Mladini izdala prilogo Ljubimo ženske: Nekaj o ljubezni med ženskami, ki predstavlja prvi lezbični manifest in medijski coming out. Januarja naslednjega leta se je skupina osamosvojila in ustanovila Lezbično sekcijo LL pri Društvu ŠKUC. Nataša Sukič od takrat deluje kot lezbično-feministična aktivistka v Lezbični sekciji ŠKUC LL.
Leta 1993 je sodelovala pri zasedbi Metelkove, v bivši stavbi Lovci so s soaktivistkami kasneje ustanovile prvi lezbični klub v tem prostoru, Monokel. Skupaj s Suzano Tratnik sta leta 1996 izdali L, zbornik o lezbičnem gibanju na Slovenskem 1984–1995. Kot prva ženska didžejske kulture na Slovenskem je od leta 1988 delovala kot rezidentka v klubu K4.
Je pobudnica ustanovitve lezbične knjižne zbirke Vizibilija pri založbi ŠKUC, katere odgovorna urednica je bila med letoma 1998 in 2005. Med letoma 1998 in 2015 je urejala Lezbomanijo, radijsko oddajo o lezbijkah, gejih in trans ostalih na ljubljanskem Radiu Študent.
Kot promotorka gledališča in vodja projektov kulturne vzgoje in humanistike je delala v Cankarjevem domu, kasneje je bila direktorica Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij in generalna sekretarka Združenja slovenskih ustanov.
Od leta 2004 s Tatjano Greif izvajata program Upravljanje raznolikost v zaposlovanju, ki je bil kot primer dobre prakse prepoznan s strani Evropske komisije.
Politika uredi
Nataša Sukič je leta 2014 kot kandidatka Združene levice nastopila na lokalnih volitvah za županjo Mestne občine Ljubljane. Od leta 2014 deluje kot mestna svetnica Levice.[3] Leta 2018 je kot kandidatka Levice nastopila na državnozborskih volitvah in postala poslanka.[4] Ponovno je bila izvoljena tudi na državnozborskih volitvah leta 2022. Stranka jo je predlagala tudi za podpredsednico Državnega zbora Republike Slovenije; s 52 glasovi podpore je bila izvoljena 25. maja 2022.[5] Leta 2022 je s podporo stranke Levica kandidirala na lokalnih volitvah za naziv župana Mestne občine Ljubljana.[6]
Literarno delo uredi
Strokovne tekste, literarna in druga besedila je objavljala v fanzinu Lesbozine, ki ga sta urejali skupaj s Suzano Tratnik, lezbičnem biltenu Pandora, Revolver, Lesbo, Časopisu za kritiko znanosti, Literaturi, Apokalipsi idr.
Leta 2008 je pri zbirki Vizibilija izšel njen kratkoprozni prvenec Desperadosi in nomadi. Njena druga zbirka kratkih zgodb Otroci nočnih rož je bila nominirana za nagrado fabula. Sledili so romani Molji živijo v prahu, Kino, Piknik in Bazen. Piknik je žanrsko izmuzljivo delo, ki bi ga bilo mogoče uvrstiti tudi med kratkoprozne zbirke. Romani Kino, Piknik in Bazen so bili nominirani za nagrado kresnik za najboljši roman, Kino in Bazen sta se uvrstila med deseterico, Piknik se je za nagrado potegoval tudi v finalni peterici.
Za pisavo Nataše Sukič je značilna fragmentiranost, protagonistke so umeščene na margino. V tekstih je mogoče zaslediti aluzije na popkulturo in lezbično kulturno (pred)zgodovino. Gre za izrazito atmosfersko pisavo, za erotično nabito pisavo, ki nemalokrat prestopa meje tega planeta.[7]
Poleg tega ne smemo pozabiti, da avtorica v svoja dela pogosto vključuje ljudi z roba, torej marginalne skupine, »spolne izobčence«, pripadnike drugih ras in narodnosti z namenom, da bi čim bolj zabrisala stereotipe in predsodke večinske kulture do teh posameznikov.
Bibliografija uredi
Proza uredi
- Desperadosi in nomadi (zbirka kratkih zgodb) (2005)
- Otroci nočnih rož (zbirka kratkih zgodb) (2008)
- Molji živijo v prahu (roman) (2010)
- Kino (roman) (2013)
- Piknik (roman/zbirka kratkih zgodb) (2015)
- Bazen (roman) (2017)
- Amplituda: remiksi in drugo (roman) (2020)
Dramatika uredi
Slepi tir (radijska igra) (2011)
Vir uredi
- ↑ Mestna občina Ljubljana - Seznam kandidatov za župana — 2014.
- ↑ »Poslanska skupina ZL«. Levica. Pridobljeno 14. maja 2020.
- ↑ Trampuš, Jure (19. september 2014). »Nataša Sukič - Kandidatka Združene levice za ljubljansko županjo«. Mladina.si. Pridobljeno 31. maja 2018.
- ↑ košir (20. julij 2018). »Prva razkrita LGBTQ+ oseba v slovenskem parlamentu«. www.mladina.si. Izak. Pridobljeno 15. avgusta 2018.
- ↑ »Nataša Sukič izvoljena za podpredsednico parlamenta«. siol.net. Pridobljeno 29. maja 2022.
- ↑ »Županski kandidat Gibanja Svoboda v Mariboru je nekdanji direktor UKC-ja Maribor Vojko Flis«. RTVSLO.si. Pridobljeno 11. oktobra 2022.
- ↑ Velikonja, Nataša; Greif, Tatjana (2012). Lezbična sekcija LL : kronologija 1987-2012 s predzgodovino. Ljubljana: ŠKUC. COBISS 263642624. ISBN 978-961-6751-61-2.