Nacionalsocialistična nemška delavska stranka
Nacionalsocialistična nemška delavska stranka (nemško Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei; krajše nacistična stranka, NSDAP) je bila skrajna nacionalistična, fašistična in protidemokratična politična stranka, ki je delovala v Nemčiji v prvi polovici 20. stoletja. Njen predsednik je bil Adolf Hitler. Na nürnberških procesih (1945-1949) je bila stranka razglašena za zločinsko organizacijo in prepovedana.
.svg)
.svg)
Grb (Parteiadler) in zastava NSDAP; podobna simbola sta nato postala grb in zastava Tretjega rajha
Vzpon nacistične stranke uredi
| Datum | Glasovi (v tisočih) | Odstotki | Sedeži v državnem zboru (Reichstagu) |
Ozadje |
|---|---|---|---|---|
| maj 1924 | 1.918,3 | 6,5 | 32 | Hitler v zaporu |
| december 1924 | 907,3 | 3,0 | 14 | Hitlerja izpustijo iz zapora |
| maj 1928 | 810,1 | 2,6 | 12 | |
| september 1930 | 6.409,6 | 18,3 | 107 | Po finančni krizi |
| julij 1932 | 13.745,8 | 37,4 | 230 | Po Hitlerjevi kandidaturi za predsednika |
| november 1932 | 11.737,0 | 33,1 | 196 | |
| marec 1933 | 17.277,0 | 43,9 | 288 | Hitler postane nemški kancler |
Glej tudi uredi
 | Ta zgodovinski članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |