Minaret
Minarét (turško minare iz arabskega منارة ali pogosteje مئذنة, menāre - svetilnik) je visok vitek stolp islamske mošeje z enim ali več balkoni, s katerih mujezin poziva vernike k molitvi. Stolp je lahko samostojen ali sestavni del mošeje in ima pogosto krono čebulne oblike.
Zgodovina in razvoj uredi
Najzgodnejše mošeje niso imele minaretov. Iz prvih Mohamedovih spisov (hadith), ko so kasneje postali sestavni del Korana, je razvidno, da so v Medini pozivali vernike k molitvi kar s strehe Mohamedove hiše, ki je bila hkrati tudi molilnica. Prvi minareti so se pojavili kakšnih osemdeset let po Mohamedovi smrti v Kairouanu v Tuniziji in Damasku v Siriji in so služili kot opazovalnice in svetilniki. Zgled za arhitekturo kasneje zgrajenih mošej je bila verjetno Velika mošeja v Damasku, ki je bila zgrajena leta 705.
Najstarejši minaret je že omenjeni minaret v Kairouanu, ki je del svetovne kulturne dediščine. Najvišji minaret ima mošeja Hasana II. v Casablanci, Maroko, ki je visok 210 m. Najvišji minaret, ki je zidan iz opeke, je Qutb Minar v Delhiju, Indija, ki je visok 72,5 m in je tudi del svetovne kulturne dediščine. V Teheranu, Iran, se trenutno gradita dva minareta, ki bosta visoka 230 m. Največje število minaretov, deset, ima Prerokova mošeja v Medini.
Zgradba uredi
Minaret je sestavljen iz treh osnovnih elementov: temeljev, stolpa in galerije. Temelji minareta so vedno kvadratne oblike, običajno izkopani v zemljo do trdne nosilne podlage in zasuti z gramozom. Minareti so konične, valjaste ali poligonalne, najpogosteje štirikotne in osmerokotne oblike. Spiralno stopnišče v stolpu je zavito v smeri proti urnemu kazalcu in daje vitkemu stolpu dodatno trdnost. Galerija oziroma balkon obkroža zgornji del stolpa in služi mujezinu za pozivanje vernikov k molitvi. Balkon ima (lahko) baldahinu podoben nadstrešek in je (lahko) okrašen z okrasno opeko, emajliranimi ploščicami, obrobami, loki in napisi.
Krajevni slogi in arhitektura uredi
Krajevni slogi in arhitektura minaretov so zelo različni in odvisni od kraja in časa, v katerem so jih zgradili. Prepoznavni so naslednji slogi:
Tunizija (7. stoletje) štirikotne: mošeja Uqba v Kairouanu ima najstarejši minaret v muslimanskem svetu.
Turčija (11. stoletje): mošeje imajo 1, 2, 4 ali 6 minaretov, odvisno od njene velikosti. Minareti so vitki in valjaste oblike.
Egipt (7. stoletje) in Sirija (do 13. stoletja): minareti so nizki stolpi kvadratne oblike umeščeni na štiri vogale mošeje.
Irak: prosto stoječi in proti vrhu zoženi minareti s spiralnim stopniščem (Malwiya minaret v Samarri).
Egipt (15. stoletje): osmerokotni stolpi z dvema galerijama, od katerih je zgornja manjša od spodnje. Na zgornji galeriji je obokano stebrišče, zaključeno z okrasnimi fialami.
Perzija (17. stoletje): mošeje imajo praviloma dva para vitkih minaretov, ki stojijo ob vhodu. Na minaretih so pokriti balkoni, obloženi z modrimi ploščicami (majolika).
Tatarstan (18. stoletje): mošeje imajo po en minaret, ki se dviga iz strehe v sredini mošeje.
Maroko: mošeje imajo praviloma po en minaret kvadratne oblike. Edini osmerokotni minaret stoji v Chefchaouenu na severu države.
Južna Azija: osmerokotni minaret, običajno s tremi balkoni, z zgornjo pokrito čebulasto kupolo in dodano majhno fialo.
Viri uredi
- Opća enciklopedija JLZ, V, L-Nigh,488, Zagreb (1978)
- Minaret, Enciklopedija Orienta
Zunanje povezave uredi
