Messina (pokrajina)

Provinca v Siciliji, Italija

Pokrajina Messina (v italijanskem izvirniku Provincia di Messina [provìnča di mesìna]), je bila ena od devetih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Sicilija. 15. avgusta 2015 jo je nadomestilo Metropolitansko mesto Messina.[1]

Pokrajina Messina
Provincia di Messina
Pokrajina v Kraljevini Italija in v Republiki Italija

Zemljevid z označeno lego pokrajine Messina v Italiji
Glavno mestoMessina
Površina 
• 2011
3.247 km2
Prebivalstvo 
• 2011
651.921
Zgodovina
Zgodovina 
• ustanovitev
4. marec 1860
Danes delMetropolitansko mesto Messina

Zavzemala je tudi Eolsko otočje. Na severu je mejila s Tirenskim morjem, na vzhodu s Tirenskim morjem, kjer jo je 3,2 km širok Mesinski preliv ločil od celine, in z Jonskim morjem, na jugu s pokrajinama Catania in Enna ter na zahodu s pokrajino Palermo.

Večje občine uredi

Glavno mesto je Messina, ostale večje občine so (podatki 31.12.2006):

Občina Prebivalcev
Messina 243.997
Barcellona Pozzo di Gotto 41.293
Milazzo 32.650
Patti 13.320
Sant'Agata di Militello 13.060
Capo d'Orlando 13.034
Taormina 10.911
Lipari 10.763

Naravne zanimivosti uredi

Ena od zanimivosti kalabreške in sicilske površine so fiumare. To so struge hudournikov, ki se po prvem delu toka preko strmih in ozkih sotesk razširijo v obsežne lijaste izlive. Značilna za fiumare je obilica vode v zimskem času in skromna vodnatost v toplejših obdobjih. Reka Rosmarino, tako imenovana zaradi grmov rožmarina, ki spontano rastejo ob njej, je ena od največjih fiumar na Siciliji. Da bi se nekako "uravnovesil" hudournik, ki je močno deroč v zgornjem toku in skoraj odsoten v spodnjem, so bili v zadnjih desetletjih odprti tri kamnolomi na rečnih obalah. Odstranjene so bile velike količine materiala, kar je pa samo pokvarilo videz pokrajine in uničilo edinstveni habitat tega področja.

Seznam zaščitenih področij v pokrajini:

Zgodovinske zanimivosti uredi

Prvi Grki, ki so se naselili na Siciliji, so prihajali iz Halkidike. Leta 735 pr. n. št. so pripluli na obale današnje pokrajine Messina in ustanovili svojo prvo kolonijo, ki so jo imenovali Naxos po istoimenskem otoku v Egejskem morju. Naxos je kmalu postal pomemben zaradi svetišča boga Apolona, kateremu so se prihajali priporočat vsi sicilski Grki, ki so se tu vkrcali na pot proti Grčiji. Toda razen tega se mesto ni nikoli razširilo. Ker se je bilo zavezalo z Atenami v borbi proti Sirakuzi, ki je na koncu zmagala, je bilo leta 403 pr. n. št. malo mestece celo popolnoma porušeno in njegovi prebivalci so bili prodani kot sužnji. Ozemlje z ruševinami vred je bilo podarjeno plemenu Sikulov in tudi ti se niso dosti zavzeli za njegov razvoj. Naselje je doseglo določeno blaginjo šele v trinajstem stoletju, ko je bilo vojaško opremljeno za obrambo nasadov sladkornega trsa v bližnji notranjosti. Postopoma so se razvile tudi druge dejavnosti, ki so pa v devetnajstem in dvajsetem stoletju popolnoma izumrle. Danes je kraj ena od najlepših turističnih točk Sicilije. Zanimivo je, da tisočletja skromne zgodovine niso spremenila imena tega kraja, ki še vedno nosi svoje prvotno ime: imenuje se Giardini-Naxos, to je Vrtovi - Naxos.

Viri uredi

Koordinati: 38°11′N 15°33′E / 38.183°N 15.550°E / 38.183; 15.550

  1. »Città metropolitane-legge 4 agosto 2015 n 15« (PDF) (v italijanščini).