Magnus Danski ali Magnus Holsteinski (dansko Magnus af Øsel, estonsko Magnus, latvijsko Magnuss, rusko Магнус, Magnus) je bil danski princ,[2] vojvoda Holsteina in član rodbine Oldenburg, * 5. september (26. avgust) 1540, Kopenhagen, Danska, † 28. marec (18. marec) 1583, Piltene, Latvija.

Magnus Livonski
Portret
Škof Ösel-Wieka
Vladanje1560–1572
Škof Kurlandije
Vladanje1560–1583
Kralj Livonije (nazivni)
Vladanje1570–1578
Rojstvo26. avgust 1540
Kopenhagen
Smrt28. marec 1583({{padleft:1583|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:28|2|0}})[1] (42 let)
Piltene[d]
Pokop
Piltene (1583)
Roskildska stolnica (1662)
ZakonecMarija Vladimirovna Staricka
PotomciMarija Oldenburška
Evdoksija Oldenburška
RodbinaOldenburška dinastija
OčeKristijan III. Danski
MatiDoroteja Saxe-Lauenburška
Religijaluteranska

Kot vazal ruskega carja Ivana IV. Groznega je bil od leta 1570 do 1578 naslovni kralj Livonije.[3]

Mladost uredi

Rojen je bil leta 1540 v Kopenghagenskem gradu kot drugi sin danskega in norveškega kralja Kristijana III. in Doroteje Saxe-Lauenburške. Pri 17 letih so ga poslali v Nemčijo, da bi se izobraževal na več nemških dvorih. Po očetovi smrti leta 1559 se je vrnil na Dansko na kronanje svojega brata Friderika II.

Še isto leto je knezoškof Ösel-Wieka in Kurlandije Johannes V. von Münchhausen prodal svoje ozemlje v Livoniji kralju Frideriku II. za 30.000 tolarjev. Da bi se izognil dedni delitvi svojega ozemlja, je Friderik II. prepustil to ozemlje svojemu mlajšemu bratu Magnusu pod pogojem, da se odreka svojim dednima vojvodinama Schleswig in Holstein. Magnus je pristal na bratove pogoje. Leta 1560 je s svojo vojsko pristal v Saaremi in bil takoj izvoljen za škofa.[4]

Kralj Livonije uredi

Med livonsko vojno je Magnus 10. junija 1570 prišel v Moskvo, kjer ga je car Ivan IV. Grozni kronal za kralja Livonije. Magnus je Ivanu kot svojemu fevdalnemu gospodu prisegel zvestobo in dobil ustrezno listino za Livonijo, ki jo je Ivan štel za svojo dediščino. Pogodbo med Ivanom IV. in Magnusom je v Ivanovem imenu podpisal opričnik Vasilj Ščelkalov. Ozemlje novega kraljestva je bilo v švedski posesti in ga je bilo treba osvojiti. Za bodočo rezidenco livonskega kralja je bil kljub temu že izbran grad Põltsamaa.[5]

Novokronani kralj Magnus je zapustil Moskvo z vojsko 20.000 ruskih vojakov in ciljem, da osvoji Reval. Ivanovo upanje, da bo dobil podporo brata Friderika II., se ni izpolnilo, zato je konec marca prekinil obleganje Revala in zapustil bojišče.[2][6]

Leta 1577 je izgubil naklonjenost ruskega carja. Ker ni dobil bratove podpore, je sklical livonsko plemstvo, da bu pomaga v boju protu tuji okupaciji. Vojska Ivana III. Poljskega ga je napadla in ujela. Ko so ga osvobodili, se je odrekel kraljevskemu naslovu in vse pravice do prestola prenesel na poljsko-litovskega kralja Štefana Báthoryja.[7]

Zadnjih šest let življenja je preživel v gradu Pilten v Kurlandski škofiji, kjer je umrl kot upokojenec Krone poljskega kraljestva.[8]

Leta 1662 so njegovo telo odpeljali na Dansko in ponovno pokopali v Roskildski stolnici.[9]

Družina uredi

Magnus se je 12. aprila 1574 poročil Marijo Vladimirovno Stariško, hčerko stariškega kneza Vladimirja. Z njo je imel hčerki

  • Marijo Oldenburško (okoli julija 1580 – okoli 1597)
  • Evdoksijo Oldenburško (okoli 1581 – okoli 1588)

Predniki uredi

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
16. Dietrich Oldenburški
 
 
 
 
 
 
 
8. Kristijan I. Danski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
17. Hedvika Schauenburška
 
 
 
 
 
 
 
4. Friderik I. Danski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
18. Ivan, mejni grof Brandenburg-Kulmbaški
 
 
 
 
 
 
 
9. Doroteja Brandenburška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
19. Barbara Saxe-Wittenberška
 
 
 
 
 
 
 
2. Kristijan III. Danski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
20. Albreht III., elektor Brandenburga
 
 
 
 
 
 
 
10. Ivan Cicero, elektor Brandenburga
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
21. Margareta Badenska
 
 
 
 
 
 
 
5. Ana Brandenburška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
22. Viljem III. Luxembourški
 
 
 
 
 
 
 
11. Margareta Turingijska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
23. Ana Luxembourška
 
 
 
 
 
 
 
1. Magnus Livonski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
24. Bernhard II., vojvoda Saxe-Lauenburški
 
 
 
 
 
 
 
12. Ivan V., vojvoda Saxe-Lauenburški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
25. Adelajda Pomeranska
 
 
 
 
 
 
 
6. Magnus I., vojvoda Saxe-Lauenburški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
26. Friderik II., elektor Brandenburga
 
 
 
 
 
 
 
13. Doroteja Brandenburška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
27. Katarina Saška
 
 
 
 
 
 
 
3. Doroteja Saxe-Lauenburška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
28. Viljem IV. Brunswick-Lüneburški
 
 
 
 
 
 
 
14. Henrik IV., vojvoda Brunswick-Lüneburga
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
29. Elizabeta Stolberg-Wernigerodska
 
 
 
 
 
 
 
7. Katarina Brunswick-Wolfenbüttelska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
30. Erik II. Pomeranski
 
 
 
 
 
 
 
15. Katarina Pomeransko-Wolgaška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
31. Zofija Pomeransko-Stargarška
 
 
 
 
 
 


Sklici uredi

  1. Lundy D. R. The Peerage
  2. 2,0 2,1 Jaques, Tony (2007). Dictionary of Battles and Sieges. Greenwood Publishing Group. str. 849. ISBN 0-313-33536-2.
  3. Goodrich, S. C. (2008). Early Russian History. A Pictorial History of England. BiblioBazaar, LLC. str. 150. ISBN 0-554-73173-8.
  4. Richard C. Frucht. Eastern Europe: An Introduction to the People, Lands, and Culture. str. 70. ISBN 1-57607-800-0.
  5. Viirand, Tiiu (2004). Estonia. Cultural Tourism. Kunst Publishers. str. 82–84. ISBN 9949-407-18-4.
  6. Isabel De Madariaga. Ivan the Terrible. ISBN 0-300-11973-9.
  7. Stewart Philip Oakley. War and Peace in the Baltic, 1560–1790. ISBN 0-415-02472-2.
  8. Lockhart, Paul Douglas (1. januar 2004). Frederik II and the Protestant Cause: Denmark's Role in the Wars of Religion, 1559-1596. BRILL – via Google Books.
  9. Kønigsfeldt, Johannes Peter Frederik. Danske historiske forening (1856). Genealogisk-historiske tabeller over de nordiske rigers kongeslægter (in Danish). B. Lunos bogtrykkeri. str. 52.
Magnus Livonski
Rojen: 5. september 1540 Umrl: 28. marec 1583
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Moritz von Wrangel
Škof Revala
1560–1583
Naslednik: 
sekularizirano
Predhodnik: 
Johann von Münchhausen
Škof Kurlandije
1560–1583
Naslednik: 
sekularizirano
Predhodnik: 
Johann von Münchhausen
Škof Ösel-Wieka
1560–1572
Naslednik: 
sekularizirano