Loránd Eötvös
Baron Loránd Eötvös de Vásárosnamény [loránd êtveš] (madžarsko Vásárosnaményi Báró Eötvös Loránd), madžarski fizik, * 27. julij 1848, Budim, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Madžarska), † 8. april 1919, Budimpešta, Madžarska sovjetska republika (sedaj Madžarska).
| Loránd Eötvös | |
|---|---|
.jpg) Loránd Eötvös | |
| Rojstvo | 27. julij 1848[1][2][…] Budim |
| Smrt | 8. april 1919[1][2][…] (70 let) Budimpešta |
| Bivališče |  Avstrijsko cesarstvo .svg){kind=small} Avstro-Ogrska  Madžarska demokratična republika  Madžarska sovjetska republika |
| Narodnost |  madžarska |
| Področja | fizika |
| Poznan po | Eötvösev poskus Eötvösevo pravilo |
Eötvös je najbolj znan po svojem delu o gravitaciji in površinski napetosti.
Življenje in delo uredi
Rodil se je v letu madžarske revolucije očetu Józsefu Eötvösu, znanemu pesniku, pisatelju in liberalnemu politiku, ki je bil tedaj član kabineta, in je imel pomembno vlogo v intelektualnem in političnem življenju Madžarske 19. stoletja.
Loránd Eötvös je najprej študiral pravo, vendar je kmalu presedlal na študij fizike in odšel študirat v tujino v Heidelberg in Königsberg. Po doktoratu je postal univerzitetni profesor v Budimpešti, ter postal eden najpomembnejših tedanjih madžarskih znanstvenikov. Svetovno je postal znan po svojem inovativnem delu o kapilarnosti, nato po svojih eksperimentalnih metodah in obsežnih terenskih raziskavah gravitacije.
Še posebej je pomembno njegovo delo o enakosti težnostne in vztrajnostne mase (šibko načelo ekvivalentnosti) in raziskovanje gravitacijskega gradienta Zemljinega površja. Šibko načelo ekvivalentnosti je pomembno v teoriji relativnosti, njegov poskus pa je leta 1916 navajal Einstein v svojem članku Osnove splošne teorije relativnosti. Meritve gravitacijskega gradienta so pomembne v uporabni geofiziki, na primer pri določevanju lege nahajališč nafte.
Od leta 1886 do svoje smrti je raziskoval in poučeval na Univerzi v Budimpešti, ki se od leta 1950 imenuje po njem (Univerza Loránda Eötvösa).
Pokopan je na pokopališču Kerepesi v Budimpešti.
Priznanja uredi
Leta 1883 je postal član Madžarske akademije znanosti, leta 1889 pa njen predsednik.
Poimenovanja uredi
Po njem se imenuje enota za gravitacijski gradient eotvos v sistemu enot CGS, udarni krater Eötvös na oddaljeni strani Lune in asteroid glavnega pasu 12301 Eötvös.
Glej tudi uredi
Zunanje povezave uredi
- Eötvös and STEP (življenjepisne opombe in pregled njegovega raziskovanja) (angleško)
- Vrtualni muzej Loránda Eötvösa Arhivirano 2016-03-03 na Wayback Machine. (angleško)