Ljubljanski potniški promet

Ljubljanski potniški promet (kratica LPP) je javno prevozniško podjetje (družba z omejeno odgovornostjo), ki deluje v sklopu Javnega holdinga Ljubljana in primarno zagotavlja javni mestni in medkrajevni avtobusni prevoz v Ljubljani in njeni okolici.

Javno podjetje Ljubljanski potniški promet, d.o.o.

Tip	družba z omejeno odgovornostjo
Panoga	transport
Ustanovitev	1901
Sedež	Ljubljana, Celovška cesta 160 1000 Ljubljana  Slovenija
Storitve	mestni prevoz potnikov vzdrževanje vozil tehnični pregledi
Spletna stran	www.lpp.si

Poleg tega podjetje ponuja tudi naročene avtobusne prevoze, servisiranje in popravila gospodarskih vozil in njihovih delov, tehnične preglede vozil in homologacije ter registracije vozil.

Sedež podjetja

Sedež podjetja z upravno zgradbo, garažnimi površinami, s servisnimi delavnicami in stavbo tehničnih pregledov se nahaja v obsežnem kompleksu v Zgornji Šiški med Celovško, Litostrojsko in Cesto Ljubljanske brigade.

Kratka zgodovina podjetja

Obdobje tramvajev (1901–1958)

Tramvaj na Marijinem trgu (današnji Prešernov trg) leta 1911

Ko je v Ljubljani ob koncu 19. stoletja živelo okrog štirideset tisoč prebivalcev, se je mestna oblast odločila, da uvede javna »mehanizirana« prevozna sredstva. Zato je bila leta 1900 uradno ustanovljena Splošna maloželezniška družba, ki je skrbela za javni prevoz v mestu. Brez posebnih slovesnosti je tramvaj v Ljubljani uradno speljal 6. septembra leta 1901. Prvi dan so prodali kar 6400 voznih listkov. Splošna maloželezniška družba je bila leta 1901 v resnici zelo majhna, saj je premogla le 13 pogonskih voz, 1 prikolico in voz za soljenje cest v zimskem času, zaposlovala pa je 64 ljudi. V vsakem od pogonskih voz je bilo prostora za trideset ljudi (16 sedežev in 14 stojišč), tramvaji pa so dosegali hitrost do trideset kilometrov na uro. Do konca leta 1901 so ljubljanski tramvaji prevozili okrog 136.000 kilometrov in prepeljali 330.000 potnikov. Splošna maloželezniška družba, ki je upravljala s tramvaji v Ljubljani, je bila avstrijska zasebna delniška družba pod vodstvom tujega vlagatelja, nemškega podjetja Siemens & Halske. Po izteku petindvajsetletnega obratovanja cestne železnice je mestu končno pripadla pravica odkupiti tramvajsko podjetje.

Leta 1929 se je Splošna maloželezniška družba preimenovala v Električno cestno železnico (ECŽ) in po letu 1930 se je mesto pospešeno lotilo posodabljanja voznega parka in prog. Nakupili so nova in rabljena vozila, tako da je vozni park leta 1940 štel 52 enot, razširili so mrežo tramvajskih prog in središče povezali s predmestji ter preselili remizo in remontne delavnice iz Vodmata v Zgornjo Šiško ob Celovško cesto.

Med drugo svetovno vojno je tramvajski promet potekal brez večjih posebnosti. Vozila so bila opremljena z dvojezičnimi napisi, vozni čas je bil prilagojen policijski uri, primanjkovalo pa je rezervnih delov. Zanimivo je, da se je promet s tramvaji povečal, saj so se lahko italijanski vojaki prevažali brezplačno. Tramvajska proga do Šentvida je celo prečkala državno mejo, in sicer je bil na Celovški cesti postavljen mejni blok med Italijo in Nemčijo, vendar so Nemci promet tramvajev preko meje prepovedali, tako da so bile vožnje do Šentvida ukinjene oz. skrajšane od oktobra 1941 dalje.

Obdobje trolejbusov (1951–1971)

Trolejbus na viškem obračališču

Po končani drugi svetovni vojni se je Ljubljana hitro širila in tramvaj ni več bil kos rastočim prevoznim potrebam v mestu. Ko so se pričeli uveljavljati osebni avtomobili, je bil to dodaten razlog za drugačno ureditev prometa po ljubljanskih ulicah, ki bi osebnim avtomobilom jemala manj voznih površin. Maja 1951 je Mestni ljudski odbor Ljubljana ustanovil komisijo, ki je pripravila predlog o prehodu mestnega prometa s tramvaja na trolejbus in avtobus. Prehod je bil postopen. Sredi petdesetih let so po ljubljanskih ulicah že redno vozili trolejbusi in prvi avtobusi, leta 1958, ko je tramvaj dokončno prenehal voziti, pa se je tedanja ECŽ preimenovala v Ljubljana-Transport. Tramvaj se je na svojo zadnjo vožnjo odpeljal 20. decembra 1958. Tako kot tramvaji so bili tudi trolejbusi na električni pogon in zato odvisni od napeljanih električnih vodov po mestu. V obratovanju so bile naslednje trolejbusne proge:

• proga št. 1 Vič–Vižmarje
• proga št. 6 Vič–Ježica
• proga št. 7 Litostroj–Ajdovščina
• proga št. 8 Litostroj–Črnuče

Izkušnje z obratovanjem trolejbusov niso bile najboljše. Tokovni odjemniki so se trolejbusom mnogokrat iztaknili iz kontaktne mreže in jih je bilo treba vsakič ponovno namestiti. Pozimi so bile dodatne težave zaradi snega in posipanja cest s soljo. Slana voda je namreč prihajala v stik z električno napeljavo in povzročala kratek stik. Dogajalo se je celo, da je bila pod napetostjo celotna karoserija trolejbusa. To so občutili vstopajoči potniki, ki jih je pošteno streslo, če so se le dotaknili kovinskih delov vozila. Zadnjič je trolejbus vozil po Ljubljani 4. septembra 1971 na progi št. 1, nakar so ga v celoti zamenjali avtobusi.

Obdobje avtobusov (1950–danes)

Avtobus Mercedes-Benz O317 pred letom 1971 v remizi. Vozilo št. 373 je bilo kupljeno novembra 1969, odpisano marca 1986.

Šestdeseta in sedemdeseta leta 20. stoletja so prinesla nesluten razvoj mestnega javnega prometa in podjetje, ki se je leta 1971 preimenovalo v Viator, je svoje poslovanje postopoma razširilo po vsej Sloveniji. Razvoj ene dejavnosti se je nadaljeval v razvoj druge in tako so se iz mestnega prometa razvile dejavnosti medkrajevnega, tovornega in turističnega prometa, kar je spodbudilo razvoj turistično-agencijske dejavnosti, v nadaljevanju pa še izgradnjo in prevzem žičnic in pripadajočih objektov na Voglu, Veliki planini, Zatrniku, Španovem vrhu, Rakitni, v Martuljku.

Poleg prometa in turizma je nova dejavnost podjetja postala še gostinstvo. Od leta 1971 v podjetju javni prevoz opravljajo izključno z avtobusi. Tri leta kasneje je bila ustanovljena taksi služba (s prvimi rumenimi avtomobili Renault 12) in sposojevalnica avtomobilov. Leta 1977 se je Viator povezal s podjetjem SAP in nastalo je podjetje s skupnim imenom SOZD SAP-VIATOR, v okviru katerega je že delovala delovna organizacija Mestni potniški promet.

Sledile so nadaljnje združitve ter razdružitve in povezave med različnimi prometnimi, turističnimi in hotelskimi organizacijami po vsej Sloveniji in tako se je Viator 25. marca 1981 znašel v okviru SOZD INTEGRAL. V okviru slednjega se prvič pojavi današnje ime podjetja, in sicer kot delovna organizacija Ljubljanski potniški promet. Leta 1989 se je LPP odločil za izstop iz Integrala, saj v njegovem sestavu ni bilo več razvojnih možnosti za nadaljevanje dejavnosti javnega mestnega prometa za Ljubljano, njene prebivalce in obiskovalce ter njeno primestje. LPP je tako postal javno podjetje v službi prebivalcev glavnega mesta in vseh tistih, ki živijo v primestnih občinah.

V času osamosvojitvene vojne je veliko vozil sodelovalo v protitankovskih blokadah, ki so bile postavljene na mestnih vpadnicah in v bližini vojašnic in skladišč orožja. Nekaj vozil je bilo tedaj popolnoma uničenih oz. nepopravljivo poškodovanih (blokade na cesti proti Toškemu Čelu, Šmartinski cesti, Aškerčevi cesti).

Od leta 1994 LPP deluje kot javno podjetje, družba z omejeno odgovornostjo, v okviru Javnega holdinga Ljubljana. Po letu 2007 je prišlo do večje širitve mestnega avtobusnega omrežja, posodabljanja voznega parka s sodobnimi, okolju prijaznejšimi ekološkimi avtobusi, prenovljena sta bila tudi plačilni sistem in sistem napovedovanja avtobusnih prihodov ter uvedeni postajališčni vozni redi.

Skoraj nikoli v zgodovini podjetja se ni zgodilo, da bi javni avtobusni prevoz obstal za več kot nekaj ur oz. dni, daljša prekinitev je bila le med osamosvojitveno vojno ter zaradi razglašene epidemije bolezni Covid-19 od 16. marca 2020 do 11. maja 2020 in od 16. oktobra 2020 do 15. decembra 2020.

Preglednica nekdanjih mestnih avtobusnih linij in posameznih voženj

št.		relacija	obdobje obratovanja	razlog ukinitve
1D		Mestni log – Dolgi most P+R	3. junij 2010 - 28. februar 2011	nerentabilnost
1D		Vižmarje – Mestni log – Dolgi most P+R	11. maj 2015 - 7. julij 2020	podaljšanje linije 1 iz Mestnega loga do Dolgega mostu P+R
1S		Nedeljski sejem – Mestni log – Vižmarje – Gameljne	do 2. decembra 2012	podaljšanje linije 1B do novega obračališča pri Snagi
2		Bavarski dvor > Moste > Štepanjsko naselje > Fužine > Nove Jarše odhod 3.15 (Del-sob), 4.15 (Ned)	do 31. avgusta 2009	podaljšanje linije N5 do Štepanjskega naselja
3		Litostroj – Rudnik – Nedeljski sejem (Ned)	konec 90. let 20. stol.	selitev bolšjega sejma z Rudnika v center mesta
3L		Tovarna LEK – Bavarski dvor odhod 22.05 (Del)	do 26. junija 2014	podaljšanje linije 18 in njenega obratovalnega časa
4		Moste – Žale – Ajdovščina – Moste	začetek 60. let 20. stol. - 3. januar 1980	preusmeritev proge 2 do Novih Jarš, ki ni več krožna proga
9a		Bavarski dvor – Trnovo	70. leta 20. stol.	podaljšanje proge s Kodeljevega do Štepanjskega naselja in uvedba obratovanja po 21. uri na vsej trasi
10		Kongresni trg – Zadobrova	sredina 50. let 20. stol. - 2. september 2007	spojitev s progo 15 v linijo 25 ukinitev končnega postajališča Kongresni trg in zapora mestnega središča za ves promet
11		Zalog > Polje > Zadobrova > Hrastje > Nove Jarše > Bavarski dvor odhod 3.45 (Del-sob)	do 31. avgusta 2009	nerentabilnost voženj preko Sneberij
N11		Bavarski dvor – Zalog	proti koncu 2013	podaljšanje obratovalnega časa linije 11B, ki prevzame funkcijo nočne linije
14B		Savlje – Bokalce	3. september 2007 - 7. maj 2016	spojitev linij 14 (Savlje - Vrhovci) in 14B (Savlje - Bokalce) v eno linijo ter sprememba trase na območju Brda
15		Bavarski dvor – Medvode	sredina 50. let 20. stol. - 2. september 2007	spojitev s progo 10 v linijo 25 ukinitev končnega postajališča Bavarski dvor
16		Gameljne – (Brod – Vižmarje) – Bavarski dvor (V)	1971 - 2. september 2007	spojitev s progo 21 v liniji 26 (Del-sob) in 26B (Del) podaljšanje linije do Bežigrada (Železne ceste) in preštevilčenje v linijo 26C (Ned) ukinitev končnega postajališča Bavarski dvor
17		Trg osvoboditve – Fužine	4. januar - 17. oktober 1983	podaljšanje proge 20 z Bavarskega dvora do Fužin
17		Trnovo – Barje	3. september 1984 - 1988	podaljšanje proge 19 z Bavarskega dvora do Barja
17		Letališka – Fužine (Del-sob)	1. april 1992 - 1. junij 1996	nerentabilnost, preusmeritev skozi razvijajoči se BTC do Kongresnega trga
		Kongresni trg – BTC – Letališka (Del-sob)	1. julij 1996 - 1. september 2007	podaljšanje s Kongresnega trga do nakupovalnega središča Rudnik in preštevilčenje v linijo 27	ukinitev končnih postajališč v centru mesta
		Kongresni trg – Kolosej (Ned)	2001 - 2. september 2007	skrajšanje od Kongresnega trga do Pošte in preštevilčenje v linijo 27K
21		Ruski car – Šlandrova (IMP)	1980	nerentabilnost
21		Bavarski dvor – Reaktor – Beričevo – Dol° (Del-sob)	1. oktober 1982 - 1. september 2007	spojitev s progo 16 v linijo 26
		Bavarski dvor – Brnčičeva – Beričevo – Dol° (Del)	1. oktober 1982 - 31. avgust 2007	spojitev s progo 16 v linijo 26B
23		Kolodvor – Živalski vrt (ZOO)	1. julij 2006 - 26. junij 2014	podaljšanje linije 18 preko Večne poti do Kolodvora.
25B		Zadobrova – Bavarski dvor	do marca 2014	spremenjen režim odhoda (v garažo)
26		Gameljne – Beričevo (Del-sob)	3. september 2007 - 23. junij 2008	podaljšanje linije 8 in nova linija 21 predolga linija in prepoved voženj mestnih avtobusov po Štajerski cesti
	B	Gameljne – Brnčičeva – Beričevo (Del)
	C	Bežigrad (Železna cesta) – Gameljne (Ned)	9. september 2007 - 25. junij 2008	podaljšanje linij 1B in 1S
26		Ježica – Brnčičeva (Del-sob)	1. december 2014 - 2. marec 2015	ponovno podaljšanje linije 8 na Brnčičevo
27K		Bavarski dvor – BTC Kolosej - (BTC Atlantis)	2001 - 26. julij 2015 - (25. junij 2023)	nerentabilnost
28 28V		Kajuhova – Mali Lipoglav Kajuhova – Vevče – Mali Lipoglav	1. september 2009 - 31. avgust 2016 26. junij 2014 - 1. september 2014	spojitev linij 28 in 29 v novo linijo 26 ter podaljšanje linije 24 do Vevč obratovala samo v času poletnih voznih redov 2014
29		Kajuhova – Tuji Grm	1. september 2009 - 31. avgust 2016	spojitev linij 28 in 29 v novo linijo 26 ter podaljšanje linije 24
62		Vodice – Šinkov Turn – Polje – Vodice (Del)	3. september 2012 - 2. november 2012	sprememba linij 60 in 61
-		obračališče Rudnik – E. Leclerc	februar - december 2001	nerentabilnost, komercialna proga, financirana s strani podjetja E.Leclerc
-		Kolodvor – Avtosejem (Ned)	okoli 1990	nerentabilnost
-		Bavarski dvor – Goričane (Sob, Ned)	13. julij - 8. september 1985	kopalna proga (kopališče Na Sori)

Legenda:

• Del → vozi od ponedeljka do petka
• Del-sob → vozi od ponedeljka do sobote
• Sob → vozi ob sobotah
• Ned → vozi ob nedeljah in praznikih
• V → vozi vsak dan
• ° → podaljšanje do Dola pri Ljubljani le septembra 2002

Dosedanja poimenovanja podjetja

Večji del avtobusnega parkirišča leži ob Cesti Ljubljanske brigade

Podjetje je kar nekajkrat spremenilo ime, večinoma je šlo za spremembo v lastniški strukturi ali pa za uvajanje novih načinov prevoza potnikov po mestu.

• Allgemeine Oesterreichische Kleinbahngesellschaft (slov. Družba malih železnic) (6. september 1901–1927)
• Splošna maloželezniška družba d.d. (1927–1929)
• Električna cestna železnica (1929–1958)
• Ljubljana-Transport (1958–1971)
• Viator (1971–1977)
• SOZD SAP-VIATOR (1977–1981)
• SOZD INTEGRAL (1981–1989)
• Ljubljanski potniški promet (1989–danes)

Tabela prepeljanih potnikov v MPP

Po uvedbi novega plačilnega sistema leta 2010 so številke prepeljanih potnikov natančne, predtem so bile ocene približne.

leto	št. potnikov
1929	2.860.000
1932	6.786.942
1941	12.830.528
1947	29.094.240
1950	45.028.499
1975	74.000.000
1980	97.500.000
1982	121.000.000
1983	130.000.000
1985	160.000.000
1995	111.000.000
2005	92.000.000
2010	42.202.516
2011	41.050.121
2012	39.437.496
2013	40.631.366
2014	39.838.115
2015	37.928.067
2016	37.790.716
2017	37.460.996
2018	36.988.034
2019	36.347.028
2020	16.090.625
2021	19.086.895
2022	28.050.798

Mestni potniški promet

Mestni potniški promet je javna služba, ki se izvaja po vnaprej objavljenih trasah in voznih redih. Trenutno obratuje 32 linij v skupni dolžini 460 kilometrov. Pokrivajo približno 97% urbanega območja Mestne občine Ljubljana, kar pomeni, da je 97% ljubljanskih gospodinjstev oddaljenih od najbližjega postajališča manj kot 500 metrov.

Avtobusne linije

Avtobusi povezujejo središče mesta z mestnimi predeli in obrobnimi naselji znotraj meja Mestne občine Ljubljana, nekatere linije pa se končujejo tudi na področjih sosednjih občin.

Take linije so 15, 25 in 30 v Občini Medvode, 30, 60 in 61 v Občini Vodice, 12D v Občini Domžale, 21 v Občini Dol pri Ljubljani, 3B, N3B v Občini Škofljica, 3G v Občini Grosuplje, 19I v Občini Ig, 6B in 19B v Občini Brezovica, 51, 52 in 53 v Občini Dobrova-Polhov Gradec ter 56 v Občini Horjul.

Preglednica linij in režim obratovanja

št.	relacija	delavnik	sobota	nedelja in praznik
1	Stanežiče P+R – Vižmarje – Mestni log – Dolgi most P+R	4.50: Bav. dvor > Stanežiče P+R, 4.54 - 22.55	4.50: Bav. dvor > Stanežiče P+R, 4.54 - 22.55	-
1B	Gameljne – Brod – Stanežiče P+R – Mestni log – Dolgi most P+R	-		5.50 - 22.55
N1	Bavarski dvor – Stanežiče P+R Bavarski dvor – Stanežiče P+R – Brod Bavarski dvor – Stanežiče P+R – Brod – Gameljne	4.30 - 5.00 0.00 22.30 - 23.15	4.30 - 5.00 0.00 22.30 - 23.15	- 0.00 5.30 - 6.00 & 22.30 - 23.15
2	Nove Jarše – Zelena jama	4.02 - 23.48		5.02 - 23.48
3 3B N3 N3B	Litostroj – Rudnik Litostroj – Rudnik – Škofljica P+R – Škofljica Bavarski dvor – Rudnik Bavarski dvor – Rudnik – Škofljica P+R – Škofljica	5.20 - 20.46 5.20 - 20.25 4.30 - 5.00 & 21.00 - 00.00 4.30 - 5.00 & 21.00 - 21.20	5.20 - 20.46 - 4.30 - 5.00 & 21.00 - 0.00 -	5.20 - 20.46 - 5.30 - 6.00 & 21.00 - 0.00 -
3G	Bežigrad (Železna) – Rudnik – Škofljica P+R – Grosuplje P+R	5.15 - 23.40	5.45 - 23.40	5.55 - 23.50
5 N5	Podutik – Štepanjsko naselje Podutik – Bavarski dvor – Štepanjsko naselje	5.02 - 20.20	5.10 - 20.20	6.20 - 20.20
		4.14 - 4.44 & 20.40 - 0.18		5.14 - 5.44 & 20.40 - 0.18
6	Črnuče – Dolgi most P+R	4.13 - 0.19		5.13 - 0.19
6B	Bežigrad (Železna) – Dolgi most – Vnanje Gorice – Notranje Gorice	4.55 - 22.37	5.30 - 22.37	5.30 - 22.37
7 7L	Pržan – Nove Jarše Pržan – Nove Jarše – Letališka	4.57 - 22.14 4.57 - 8.04 & 12.28 - 16.10 & 21.06 - 22.07	5.10 - 22.10 5.10 - 7.30 & 12.25 - 15.30 & 21.05 - 22.05	6.00 - 22.10 -
8 8B	Gameljne – Brnčičeva Gameljne – Brod – Bavarski dvor	4.55 - 21.40	5.00 - 21.40	- -
		21.55
9	Štepanjsko naselje – Barje P+R	4.56 - 22.15	5.05 - 22.15	5.55 - 22.15
10	Zadobrova – Besnica obračališče	5.00 - 21.50	-
11 11B	Ježica P+R – Zalog Bežigrad (Železna) – Zalog	4.44 - 20.36	-
		3.50 - 4.40 & 20.20-23.53	3.50 - 23.53	4.50 - 5.23 & 22.30 - 23.15
12	Bežigrad (Železna) – Vevče	5.00 - 22.40	5.00 - 22.40	6.10 - 22.50
12D	Bežigrad (Železna) – Podgorica – Dragomelj	5.20 - 22.23	5.40 - 22.32	5.58 - 22.43
13	Center Stožice P+R – Sostro	4.54 - 22.28	5.05 - 22.28	6.00 - 22.28
14	Savlje – Bokalce	4.58 - 22.24	5.00 - 22.24	5.50 - 22.24
15	Stanežiče – Medvode – Sora	5.45 - 21.15	-
16	Črni Log – Trnovo	4.52 - 22.40	-
18 18L	Kolodvor – Živalski vrt-ZOO – I.C. Šiška – Center Stožice P+R Kolodvor – Živalski vrt-ZOO – Litostrojska	5.05 - 21.40 7.22 - 17.10	5.40 - 20.30 -	- 8.30 - 22.06
19B 19I	Tomačevo – Barje – Podpeč – Jezero Tomačevo – Barje – Ig P+R – Iška vas	4.55 - 22.30 4.40 - 22.45	5.50 - 22.15 4.50 - 22.45	5.50 - 22.30 5.50 - 22.30
20 20Z	Nove Stožice P+R – Fužine P+R Nove Stožice P+R – Fužine P+R – Zalog	4.53 - 22.20	5.00 - 22.35	-
		-		5.30 - 22.50
21	Gameljne – Ježica – Beričevo	4.45 - 23.10	4.50 - 22.00	-
22	Fužine P+R – Kamna Gorica	5.00 - 22.25	-
23	Kamna Gorica – Podutik	redni odhodi: 7.05 - 9.25 & 14.00 - 15.05 prevoz na klic: 5.40 - 6.45 & 9.40 - 13.25 & 15.15 - 21.50	-
24	Vevče – Bizovik – BTC-Atlantis	5.35 - 22.42	-
25	Medvode (naselje) – Zadobrova	4.50 - 22.20	5.00 - 22.10	6.00 - 22.10
26	Mali Lipoglav – ZD Polje – Tuji Grm	5.05 - 22.32	-
27	NS Rudnik – BTC – Letališka	4.48 - 22.09	5.00 - 22.09	-
30	Medvode – Vodice	5.00 - 22.08	-
40	Ig AP – Iška Loka – Tomišelj – Strahomer – Ig AP Ig AP – Iška Loka – Tomišelj – Strahomer – Iška vas – Ig AP	4.29 - 22.05 14.25	4.35 - 15.02 -	- -
42	Ig AP – Visoko – Zapotok vas	4.25 - 22.05	4.50 - 15.50	-
43 44	Notranje Gorice – Podpeč – Preserje Notranje Gorice – Podpeč – Preserje – Rakitna	5.17 - 22.15 4.25 - 23.07	6.40 - 14.07 5.00 - 15.40	- -
51	Ljubljana – Kozarje – Dobrova – Polhov Gradec	5.00 - 22.30	6.10 - 14.45 & 18.45 - 19.30	8.30 - 14.55
52	Polhov Gradec – Črni Vrh	5.20 - 21.24	-	9.05 - 14.30
53	Polhov Gradec – Suhi Dol v času zimskih voznih redov	5.45 - 16.21	-
56	Ljubljana – Podsmreka – Dobrova – Horjul – Vrzdenec – Šentjošt	4.30 - 22.25	5.00 - 14.30 & 19.00 - 20.00	7.00 - 12.45
60	Ljubljana – Vodice – Polje	4.50 - 22.25	5.00 - 14.30	-
61	Vodice – Polje – Vodice v času zimskih voznih redov	7.00 - 8.05 & 12.19 - 15.19	-
71	Grosuplje > Luče na Šoli > Grosuplje	5.50 - 20.00	-
72	Grosuplje – Polica	5.30 - 20.50	-
73	Grosuplje – Sp. Slivnica – Št. Jurij – Škocjan/Turjaku Grosuplje – Sp.Slivnica	5.05 - 21.35 6.20 - 14.05	-
78	Ljubljana – Grosuplje – Videm Grosuplje – Videm	5.20 - 20.15 4.30 & 21.10 - 22.55	- -
v pripravi
12 12D	Bežigrad – Šentjakob – Domžale – Količevo Bežigrad – Šentjakob – Domžale – Dob
101	Žitni most – Livada	rečna linija, predvidoma v začetku 2021

Avtomehanične delavnice

Shema linij

• Shema dnevnih linij
• Shema nočnih linij

Spremljanje prihodov avtobusov

Razvitih je nekaj aplikacij za pregledovanje prihodov avtobusov, ki so na voljo tako na sistemih Android in iOS kot na spletu.

• Uradna spletna aplikacija LPP (Splet)
• Busko (Android | iOS | Splet | Pregled)
• Ljubljana Bus (iOS | Android)
• Urbana Ljubljana (Android | iOS)
• LPP vozni red (Android)
• Avtobusi LPP (Android | Splet)

Na spletni tržnici za Android Google Play je na voljo še več aplikacij.

Avtobusi v mestnem potniškem prometu

V voznem parku mestnega potniškega prometa je trenutno 215 mestnih avtobusov v treh izvedbah vozil, in sicer 18 mini oz. midi, 58 enojnih in 139 zgibnih oz. zglobnih avtobusov. Enojni nizkopodni avtobusi so dolžine 12 metrov, zgibni nizkopodni avtobusi pa so dolžine 18 metrov.

Povprečna starost vozil je 10,95 let; 214 vozil je klimatiziranih, 179 jih ima videonadzorni sistem, 214 vozil je s prostorom za osebe z oviranostmi in otroške vozičke, 212 vozil je z zvočnimi napovedniki, namenjenimi slepim in slabovidnim, 184 vozil je opremljenih z vstopno klančino za potnike na invalidskih vozičkih in potnike z otroškimi vozički.

Mini in midi avtobusi obratujejo na linijah št. 10, 15, 16, 21, 23, 24, 26 in 30, ob sobotah, nedeljah in praznikih tudi na linijah št. 12, 12D, 13, 18, 18L, 19B in 19I. Enojni avtobusi praviloma obratujejo na linijah št. 2, 12, 12D, 15, 16, 18, 18L, 19B, 19I, 21, 22, 24, 26, 27, ob sobotah, nedeljah in praznikih tudi na linijah št. 3, N3, 5, N5, 6B, 9, 13, 14 in 25. Zgibni avtobusi praviloma obratujejo na linijah št. 1, 1B, N1, 3, 3B, N3, N3B, 5, N5, 6, 6B, 7, 7L, 8, 8B, 9, 11, 11B, 13, 14, 20, 20Z in 25.

Preglednica vozil

eUrban

št. vozil	model	avtomobil		leto proizvodnje in garažna številka	slika
20	Volkswagen e-Golf	nizkopodni		2016: E01–E20

Kavalir

št. vozil	model	tip vozila		leto proizvodnje in garažna številka	slika
8	Italcar Attiva (odprti tip) Esagono Energia Geco (zaprti tip)	nizkopodni		2013: K03 2015: K04 2017: K06 ?: K08 2022: K09

Midi avtobusi

št. vozil	model	tip vozila – mini / midi		leto proizvodnje in garažna številka	slika
10	Feniksbus FBI 83 M – 8,3m	visokopodni (nizkopoden pri zadnjih vratih)		2012: 066 – dizel (1) 2013: 067 – CNG (1) 2014: 068 – CNG (1) 2015: 069, 071, 072 – dizel (3) 2016: 073, 074 – CNG (2) 2018: 075, 076 – CNG (2)
4	Otokar Vectio C – 9,3m	nizkopodni		2015: 080–083
2	Otokar Vectio U – 9,3m	visokopodni		2018: 084, 085
2	MAN TGE City – 7m	nizkopodni		2022: 061, 062

Enojni avtobusi

št. vozil	model	tip vozila – enojni		leto proizvodnje in garažna številka	slika
6	MAN NL 223 (A21)	nizkopodni		2003: 137–142
1	Mercedes-Benz Citaro FL (O 530)	nizkopodni		2007: 162
6	Mercedes-Benz Conecto (O 345)	nizkopodni	164 165–169	2007: 164 (1) 2009: 165 (1) 2010: 166–169 (4)
23	Irisbus IVECO Citelis 12m CNG	nizkopodni		2011: 100–119 (20) 2013: 120–122 (3)
5	IVECO Crossway LE 12m	nizkopodni		2016: 190–194
17	Mercedes-Benz Citaro C2 NGT Hybrid	nizkopodni		2019: 123–130, 170–178

Zgibni avtobusi

št. vozil	model	tip vozila – zgibni		leto proizvodnje in garažna številka	slika
21	MAN NG 312 (A11)	nizkopodni	382–408 409–419	1996: 382 (1) 1997: 385, 389 (2) 1998: 391–394, 399, 400, 402, 405, 406, 408 (10) 2000: 409–411, 414, 416–419 (8)
10	MAN NG 313 (A23)	nizkopodni		2003: 420–422, 424–428, 430, 432
11	Mercedes-Benz Citaro G (O 530 G)	nizkopodni		2006: 208–218
1	MAN Lion's City GL (NG 313, A23) 18,75 m	nizkopodni		2007: 433
16	MAN Lion's City G (NG 313, A23)	nizkopodni		2008: 434–449
29	Mercedes-Benz Conecto G (O 345 G)	nizkopodni		2009: 219–222 (4) 2010: 223–247 (25)
1	IVECO Citelis 18m CNG	nizkopodni		2013: 450
40	MAN Lion's City G CNG (A23)	nizkopodni		2014: 451–460 (10) 2016: 461–490 (30)
10	MAN Lion's City 18 G (EfficientHybrid)	nizkopodni		2022: 300–309

Pogled na sprejemno pisarno delavnic ter karoserijskega oddelka

Preizkusni avtobusi

V podjetju občasno v rednem prometu preizkušajo najnovejše mestne avtobuse. V zadnjih letih so bili na preizkušnji naslednji avtobusi:

• Feniksbus FBI 90 (električni; 3. april 2024)
• Higer KLQ6186GEV (februar 2023)
• Caetano Toyota H2.City Gold (september 2022)
• Iveco Bus e-Way (junij 2022)
• MAN Lion's City 12 E (december 2020)
• Scania Citywide Suburban LE CNG 15m (maj 2018; na linijah 3G in 47)
• Solaris Urbino 12 Electric (oktober 2017)
• Iveco Urbanway CNG (april 2017)
• Iveco Urbanway Hybrid (februar 2017)
• Iveco Urbanway CNG (maj 2016)
• Iveco Crossway LE City 10,8m (marec 2016)
• Volvo 7700 Hybrid (april - maj 2015)
• Iveco Urbanway (marec 2015)
• Anadolu Isuzu Citiport (marec 2015)
• Iveco Crossway LE (oktober 2014)
• MAN Lion's City Hybrid (september 2013)
• MAN Lion's City CNG (april 2012)
• MAN Lion's City M (december 2011)
• Automet Iveco Daily 70C18 (junij 2011)
• Mercedes-Benz Citaro G BlueTec Hybrid (20. - 25. oktober 2010)
• Irisbus Iveco Citelis 12m CNG, ZET #793 (22. - 25. marec 2010)
• MAN Lion's City Hybrid (21. december 2009 - 8. januar 2010)
• Solaris Urbino 18 Hybrid (16. - 17. junij 2009)
• Van Hool AG300 Hyb, De Lijn #5358 (13. junij 2009)
• Van Hool A300 Hyb, Connexxion #4883 (13. junij 2009)
• King Long XMQ6121G EU (julij 2008)
• Mercedes-Benz Sprinter LF (16. - 22. september 2004)
• Mercedes-Benz Citaro (O 530)
• MAN NM 223 (A76), I&I Koper (sedaj Arriva) (16. - 22. september 2002–2004)
• TAM 260 A 180 M (1990) – vključen, toda kasneje prodan Certusu Maribor (sedaj Arriva)
• MAN SGG 280H (9. - 11. oktober 1985)
• IKARUS IK-160 (junij 1982)
• Mercedes-Benz O 305 (januar 1975)
• Mercedes-Benz O 317K (13. - 18. december 1967)
• Alfa Romeo 1000 (6. oktober 1960)

Nekdanji avtobusi (WIP)

• 
  MB O 317
  1969–1991
• 
  MAN SÜ 220 (Avtomontaža)
  1980–2012: 100–127 (po 1991)
• 
  MAN SÜ 220 (Avtomontaža)
  PPP 1992–2008: 501–503
  MPP 2008–2010: 101–103
• 
  Fap Sanos S-115
  1990–2011: 150–152
• 
  MAN SG 220 (Avtomontaža)
  1980–2016: 200–330 (po 1991)
• 
  MAN SL 202
  1992–2011: EKO (plinski), 130 (diesel, od 2000);
  letnik 1988, prvi avtobus s fotodizajnom v LPP
• 
  TAM 260A116M
  1992–2011: 190–199
  (199 prototip z ročnim menjalnikom)
• 
  MAN SG 240 (Avtomontaža)
  1991–2010: 350 (prototip)
  1994–2016: 351–364
  1994–2011: 671, 672 (PPP, na sliki)
• 
  MAN NL 232 CNG (A15)
  1995–2011: MAJ (plinski), 131 (diesel, od 2000)
• 
  MAN NL 202(2)
  1993–2016: 147–149
• 
  Mercedes-Benz O 405 N2 (Avtomontaža)
  1997–2016: 153, 154 1999–2019: 155–161
• 
  MAN NL 222
  2000–2019: 132–136
• 
  Irisbus IVECO CityClass 491
  2004–2019: 185–189
• 
  Mercedes-Benz O 405 GN2 (Avtomontaža)
  1998–2023: 205–207

MAN:

MAN SG 220 (Avtomontaža):

• 1987–2010: 290–303, 305–307, 309–311, 313, 315–320
• 1987–2011: 314
• 1987–2014: 304 (julij), 308 (december), 312 (september)
• 1991–2014: 323 (julij), 328, 329 (december)
• 1991–2016: 330 (marec), 322, 325, 326 (april), 321, 324, 327 (maj; 327 ohranjen v depoju TMS-ja)

MAN SG 240 (Avtomontaža):

• 1991–2011: 350 (prototip; predelan v party bus)
• 1994–2013: 354
• 1994–2014: 360 (julij)
• 1994–2015: 361, 363
• 1994–2016: 351 (marec), 352, 353, 355–359, 362, 364 (maj)

MAN NL 202(2):

• 1993–2013: 148 (doniran(?) mariborskemu Marpromu)
• 1993–2016: 149 (maj)

MAN NL 222:

• 2000–2019: 132–136 (132 predelan v mobilni mladinski center Ljuba in Drago (Mladi zmaji))

MAN NG 312:

• 1996–2010: 377 (februar; zagorel motor)
• 1996–2014: 371–376 (julij)
• 1996–2016: 370, 378–380, 383 (maj)
• 1997–2016: 384 (december)
• 1998–2016: 395, 398 (julij), 404 (december)
• 1998–2017: 407 (avgust)
• 1998–2018: 403
• 2000–2019: 415
• 1998–2020: 397
• 1998–2021: 401 (predelan v skupnostni center Borc (Mladi zmaji), stoji ob Cesti španskih borcev v Zgornjem Kašlju)
• 1997–2022: 387, 390
• 1996–2023: 381
• 1998–2023: 396

MAN NG 313:

• 2003–2018: 429 (julij)
• 2003–2020: 431
• 2003–2023: 423

Mercedes-Benz:

Mercedes-Benz O 405 N2 (Avtomontaža):

• 1997–2011: 153
• 1997–2016: 154 (junij)
• 1999–2016: 156, 160 (maj), 159 (december)
• 1999–2017: 157 (avgust)
• 1999–2019: 155, 158, 161

Mercedes-Benz O 405 GN2 (Avtomontaža):

• 1998–2016: 205 (maj), 207 (junij)

Mercedes-Benz O 405 GN2:

• 1997–2022: 202–204

Mercedes-Benz Citaro FL (O 530):

• 2007–2020(?): 163

Kutsenits:

Hydra City II/III Hybrid:

• 2010–2017: 063 (januar; zagorel)
• 2010–2018: 061, 062, 064, 065 (avgust)

Feniksbus:

FBI 83 M:

• 2015–2018: 070 (junij; zagorel)

Irisbus IVECO:

CityClass (491E)

• 2004–2019: 185–189 (186 in 187 preurejena v učilnici v Zavetišču za zapuščene živali Ljubljana na Gmajnicah)

TAM:

TAM 260 A 116 M

• 1992–2008: 199 (prototip)
• 1992–2010: 193 (prvi avtobus s klimo v mestnem prometu, dodatno vgrajena 1999)
• 1992–2011: 191, 192, 194–198 (196 razstavljen v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki)

Medkrajevni potniški promet

Sistem linij medkrajevnega prometa se je gradil postopoma, skladno s širjenjem mesta in s tendencami policentričnega razvoja ljubljanske regije. Mreža linij je izrazito radialna, linije potekajo iz zunanjih naselij do središča mesta, na območju zunaj mesta pa je tudi nekaj lokalnih linij, ki povezujejo okoliške kraje (lokalne linije na področju Vrhnike in Grosuplja).

Konfiguracija terena, kjer potekajo linije, je zelo raznolika. Precejšen del linij se zaključuje na hribovitih območjih ljubljanske kotline, 25 kilometrov linij je še vedno makadamskih. Prevoz na 35 rednih linijah, katerih skupna trenutna dolžina znaša 770 kilometrov, poteka po objavljenem voznem redu. V sklopu medkrajevnega potniškega prometa se izvajajo tudi redni pogodbeni šolski prevozi otrok v šolo, ki so prilagojeni šolskemu pouku na posameznih področjih.

Plačilni sistem

Od žetonov k mestni kartici

Od uvedbe tramvajskega prometa so bili v prodaji vozni listki (vozovnice) za eno vožnjo. Ti so ostali v uporabi vse do konca leta 1974, ko so posodobili plačilni sistem. Tedaj so bili uvedeni žetoni in različne mesečne vozovnice, sočasno so tudi spremenili način vstopanja v vozilo. Vstopanje je bilo do tedaj le pri zadnjih vratih, kjer je bil sprevodnik, pri prvih vratih pa so smeli vstopati le potniki z mesečnimi vozovnicami. Z ukinitvijo delovnega mesta sprevodnik 13. oktobra 1973, sprva le v enojnih mestnih avtobusih, kasneje tudi v zglobnikih, je bilo vstopanje dovoljeno le še pri prvih vratih, kjer je plačevanje nadziral voznik. Sprva so bili žetoni papirnati, najbolj prepoznavni so bili kovinski žetoni z luknjo, vmes so jih nadomestili plastični žetoni različnih barv in oblik. Jeseni leta 1981 je bilo na progi št. 20 Reboljeva – Bavarski dvor poskusno uvedeno polavtomatsko plačevanje voznine, ki naj bi postopoma nadomestilo žetone. Ponujene so bile predplačilne vozovnice za deset voženj. Potniki z njimi so lahko ponovno vstopali tudi pri zadnjih vratih, pri sprednjih pa poleg njih tudi potniki z gotovino ali žetoni. V avtobusih sta bila nameščena avtomata, ki sta odštevala število voženj, preizkus delovanja so preverjali kontrolorji. Tak način plačevanja voznine se ni obnesel. Žetoni so bili po tem dokončno ukinjeni šele 1. januarja 2010, plačevanje z gotovino pa z 10. majem 2010. Po tem datumu je bilo plačilo možno le s plačilno kartico Urbana in Moneto (plačilo preko mobilnega telefona). Avgusta 2022 je LPP začel nameščati nove validatorje na katerih je od konca novembra 2023 možno tudi plačevanje z bančno kartico (Visa in Mastercard), ki so zamenjali dotrajane prvotne validatorje (v uporabi od avgusta 2009).

Urbana

Enotna mestna kartica Urbana je plačilno sredstvo, ki omogoča plačilo storitev Mestne knjižnice Ljubljana, plačilo parkirnine na parkiriščih v upravljanju JP LPT, plačilo vožnje z mestno vzpenjačo na Ljubljanski grad in nenazadnje plačilo vožnje z mestnim avtobusom. Urbano je mogoče kupiti v posebnih avtomatih, imenovanih urbanomati, v potniških centrih LPP, na Avtobusni postaji Ljubljana, v turistično-informacijskem centru (TIC) ter nekaterih bencinskih črpalkah, trgovinah in trafikah.

Mestna občina Ljubljana je za izvedbo novega sistema izbrala zagorsko podjetje Ultra. Sistem je prestal trimesečno preizkusno obdobje, v tem času je sistem plačila vožnje z mestnim avtobusom vestno preizkušalo 1500 ljudi, med drugimi zaposleni v Mestni občini Ljubljana, v podjetju LPP ter ljubljanski osnovnošolci. 15. avgusta 2009 je bila kartica Urbana že naprodaj, s 1. septembrom 2009 pa so bile kot prve zamenjane stare šolske mesečne vozovnice. S 1. januarjem 2010 je Urbana dokončno nadomestila tudi plačevanje z žetoni na avtobusih. S 1. avgustom 2013 je Urbana postala plačilno sredstvo tudi na medkrajevnih linijah, ki obratujejo v sklopu LPP.

V ceno enkratne vozovnice je vključena 90-minutna možnost neomejenih prestopanj znotraj izbranih območij (ne velja za plačilo z Moneto in bančno kartico).

Obstaja tudi več mesečnih vozovnic v različnih kategorijah.

vrsta vozovnice	tarifa za (cena v €)
	1 območje	2 območji	3 območja
enkratna	1,30	1,75	2,70
šolska mesečna	20	25* (34)	25* (51)
splošna mesečna	37	49	63
splošna za brezposelne	17	-
prenosna mesečna	42,50	-
prenosna letna	420	-
splošna letna	365	490	630
upokojenska**	brezplačna

Opomba:

• * – pomeni državno subvencionirano ceno pri razdalji nad dva kilometra od kraja prebivališča do kraja izobraževanja.
• ** – vozovnice za upokojence oz. osebe starejše od 65 let so od oktobra 2021 brezplačne.

Shema območij

• Shema območij

Viri in reference

• Tadej Brate (1997). Ljubljanski tramvaj včeraj, danes, jutri = Ljubljana tramway yesterday, today, tomorrow. Tehniški muzej Slovenije. ISBN 961-90361-3-1.
• Tadej Brate (2005). Zgodovina mestnega prometa v Ljubljani. LPP d.o.o. ISBN 961-91685-0-X.
• Tadej Brate (2008). Ljubljanski mestni promet v slikah. Kmečki glas. ISBN 978-961-203-343-9.

Glej tudi

• seznam slovenskih podjetij
• Ljubljanski tramvaj
• Ljubljanski trolejbus
• Bavarski dvor

Zunanje povezave

• Uradna spletna stran
• Linije na Geopediji Arhivirano 2017-07-29 na Wayback Machine.