Litomyšl
Litomyšl je mesto, občina in nekdanja škofija v Pardubiškem okraju na Češkem, 136 km vzhodno od Prage z okoli 10.000 prebivalci.
Litomyšl | |||
|---|---|---|---|
Mesto | |||
 Glavni trg | |||
| |||
  Litomyšl | |||
| Koordinati: 49°52′12″N 16°18′46″E / 49.87000°N 16.31278°E | |||
| Država |  Češka republika | ||
| Okraj | Pardubiški okraj | ||
| Okrožje | Svitavy | ||
| Občina | Litomyšl | ||
| Prva omemba | 981 | ||
| Upravljanje | |||
| • Župan | Daniel Brýdl[d] | ||
| Površina | |||
| • Skupno | 33,45 km2 | ||
| Nadm. višina | 330 m | ||
| Prebivalstvo (2023)[1] | |||
| • Skupno | 10.441 | ||
| • Gostota | 310 preb./km2 | ||
| Časovni pas | UTC+1 (CET) | ||
| • Poletni | UTC+2 (CEST) | ||
| Poštna številka | 030 92–570 01 | ||
Uradno ime: Grajski kompleks v središču Litomyšla  | |||
| Tip | Kulturni | ||
| Kriteriji | ii, iv | ||
| Razglasitev | 1987 (23. zasedanje) | ||
| ID # | 901 | ||
| Regija | Evropa in Severna Amerika | ||
Grajski kompleks v središču mesta je na Unescovem seznamu svetovne dediščine.
Zgodovina uredi
Mesto je dobilo ine po Litomeržih, enem od več kot deset zahodnoslovanskih plemen, ki so se na Češkem naselila v 6. stoletju.[2] Nastalo je v 13. stoletju na mestu starega utrjenega naselja ob Trsteniški cesti, pomembni trgovsko poti, ki je povezovala Češko in Moravsko.
Od 30. aprila 1344 do ukinitve med husitskimi vojnami leta 1474 leta je bil v mestu sedež katoliške škofije Leitomischl/Litomyšl/Lutomislensis. Škofija je bila ponovno ustanovljena leta 1970 kot naslovna škofija.[3]
Do leta 1918 je Leitomischl–Litomyšl (staro nemško ime je Leutomischl) spadal v Avstrijsko monarhijo. Bil je upravno središče istoimenskega okrožja, enega od 94 Bezirkshauptmannschaften ali okresní hejtmanství na Češkem.[4] Nemško prebivalstvo je bilo skladno z Beneševimi dekreti leta 1945 izgnano iz Češke.
Mestne znamenitosti uredi
Glavna mestna znamenitost je mogočen renesančni grad, zgrajen v letih 1568–1581. Grad ne slovi samo po prefinjeni arhitekturi ampak tudi kot rojstna hiša češkega skladatelja Bedřicha Smetane. Na raztegnjenem trgu, enem največjih na Češkem, stojijo gotska mestna hiša in številne renesančne in baročne hiše. Številne hiše imajo arkade in obokane pritlične prostore. Ena od najpomembnejših je hiša U Rytířů/Pri vitezu z nenavadnim pročeljem.
V preteklosti je bilo mesto pomembno versko središče. V njem je bila leta 1344 ustanovljena druga češka škofija, ki je bila med husitskimi vojnami ukinjena. V 19. stoletju je imela velik pomen mestna klasična gimnazija.
Kulturna tradicija sega daleč preko regionalnih in državnih meja. Izredna notranjost gradu, zlasti baročno grajsko gledališče, amfiteater v grajskem parku in Smetanova hiša, so prizorišča številnih koncertov in gledaliških predstav, ki skozi celo leto bogatijo mestno življenje. Leta 1994 je bilo v mestu srečanje predsednikov sedmih srednjeevropskih držav. Grajski kompleks je bil leta 1999 vpisan na seznam Unescove svetovne dediščine.
V Litomyšlu je tudi Portmoneum, muzej umetnika in pisatelja Josefa Váchala in njegovega občudovalca Josefa Portmana, ki je naročil stenske poslikave in sam poslikal pohištvo v hiši.
Ugledni meščani uredi
V Litomyšlu so bili rojeni skladatelj Bedřich Smetana (1824–1884), zdravnik in oceanograf August Jilek (1819–1898), literarni zgodovinar in kritik Arne Novák, literarni kritik Hubert Gordon Schauer in esperantski pisatelj Karel Píč (1920–1995), avtor avtobiografskega romana La Litomiŝla Tombejo (Litomyšlsko pokopališče).
V mestu je od leta 1834 do smrti prebivala Magdalena Dobromila Rettigová, avtorica prve v češčini napisane kuharske knjige.
V Litomyšlu je od leta 1871 do 1874 kot učitelj služboval Josef Kořenský (1847–1938), eden od najvidnejših čeških svetovnih popotnikov. V Obokani galeriji litomyšlskega gradu je stalna razstava kipov in slik sodobnega češkega kiparja in oblikovalca Olbram Zoubeka.
Pobratena mesta uredi
Sklici uredi
- ↑ »Population of Municipalities – 1 January 2023«. Statistični urad Češke republike. 23. maj 2023.
- ↑ World Statesmen.
- ↑ Catholic - episcopal see.
- ↑ Wilhelm Klein (1967). Die postalischen Abstempelungen auf den österreichischen Postwertzeichen-Ausgaben 1867, 1883 und 1890.
- ↑ »Łańcut Official Website - Foreign contacts«.
(in English) © 2008 Urząd Miejski w Łańcucie, Plac Sobieskiego 18, 37-100 Łańcut. Pridobljeno 25. oktobra 2008.
.svg){kind=small}