Litija
Litija (izgovarjava [liˈtiːja] (
poslušaj); nemško Littai[2]) je mesto s 6.700 prebivalci v osrednji Sloveniji. Je sedež litijske občine. Leži približno na polovici poti med Ljubljano in Zidanim Mostom in le 2 kilometra od sedeža sosednje občine Šmartno pri Litiji.
Litija | |
|---|---|
 zračni posnetek | |
  Litija Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°3′23.29″N 14°49′49.1″E / 46.0564694°N 14.830306°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Zasavska regija |
| Tradicionalna pokrajina | Gorenjska |
| Občina | Litija |
| Površina | |
| • Skupno | 5,3 km2 |
| Nadm. višina | 238,2 m |
| Prebivalstvo (2020)[1] | |
| • Skupno | 6.673 |
| • Gostota | 1.300 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 1270 Litija |
| Zemljevidi | |
Litija leži v kotlini, ki jo obdajajo vzpetine Veliki Vrh, Svibno, Sitarjevec, Širmanski hrib in druge. Skozi mesto teče reka Sava, ki ga deli na levi in desni breg. Na levem bregu ležijo litijska naselja Stavbe, Gradec, Praprošče, Dobrava, na desnem bregu pa so Valvazorjev trg, Center, Rozmanov trg, Ježa, Grbina, Zagorica, Podkraj, Podsitarjevec, Podšentjur ... Na levem bregu mesta stoji Predilnica Litija iz leta 1886, eden prvih večjih industrijskih obratov, ki so nastali v Litiji po izgradnji Južne železnice.[3]
V Litiji se je leta 1918 rodil animator lutk, igralec in režiser v lutkovnem gledališču Nace Simončič, pa tudi jezikoslovec in akademik France Bezlaj. V mestu je sedež Izobraževalnega centra GEOSS.
Ime mesta v zgodovini uredi
Litija je v pisnih dokumentih omenjena leta 1256 kot apud Litigiam in apud Lvtyam, ter v naslednjih letih kot:
- Lutya (1363)
- Littai (1431)
- Luttey (1444)
- propre Lutiam (1480)
Srednjeveški prevodi nakazujejo, da je bilo izvirno ime *Ljutija, izpeljano iz *Ľutoviďa (vьsь) (dobesedno »Ľutovidъ'ova vas«). Predlogi, da je -ija pripona, ali pa da je ime izpeljano iz nemščine, Lutte »(rudarska) zračilna cev«, so manj verjetni.[4] Med psevdoetimologije spada Valvasorjev predlog, da se je ime razvilo iz litus, latinske besede za »rečni breg«.[navedi vir]
V nemščini, uradno do leta 1918, je bilo mesto uradno znano kot Littai.[5]
Galerija uredi
-
Središče mesta (2021) -
Cerkev sv. Nikolaja -
.jpg)
Glej tudi uredi
Sklici uredi
- ↑ »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.
- ↑ Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, pp. 90, 92–93.
- ↑ Dolšek (2011), str. 126.
- ↑ Snoj (2009), str. 236–237.
- ↑ Klein (1967).
- ↑ https://www.litija.si/objava/108424 Rudnik Sitarjevec
Viri uredi
- Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.
- Dolšek, Ida (2011). Špinerbal, litijski ples predilcev. Šmartno pri Litiji: Biroservis. COBISS 255610624. ISBN 978-961-269-429-6.
- Klein, Wilhelm (1967). Die postalischen Abstempelungen auf den österreichischen Postwertzeichen-Ausgaben 1867, 1883 und 1890.
- Snoj, Marko (2009). Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana: Modrijan : Založba ZRC. COBISS 247065344. ISBN 978-961-241-360-6.
Zunanje povezave uredi
