Ligurske Alpe

Ligurske Alpe so do 2.600 m visoke gore v severozahodni Italiji med obalo in Torinom. So del zahodnih Alp in mejijo na Primôrske Alpe na vzhodu v Franciji. Po klasični francoski in italijanski klasifikaciji (Partizione Delle Alpi), včasih Ligurski Alpe (Alpi Liguri / Alpes ligures, tudi italijanske Primorske Alpe, Ligurske primorske Alpe) smatrajo kot podskupino Primôrskih Alp.

Ligurske Alpe
Koča Pierra Garellija, v ozadju gora Punta Marguareis
Najvišja točka
Vrh	Punta Marguareis (2651 m)
Nadm. višina	2.651 m
Poimenovanja
Domače ime	francosko Alpes Ligures, italijansko Alpi Liguri
Geografija
Države	Italija in Francija
Država/Provinca	Piemont Ligurija Provansa-Alpe-Azurna obala
Koordinate gorovja	44°10′N 8°5′E
Gorovje	Alpe
Meji na	Apenini in Primôrske Alpe
Geologija
Orogeneza	Alpidska orogeneza

Položaj Ligurskih Alp v Alpah

Tvorijo konec alpskega loka, ki se konča na italijanski rivieri in se na vzhodu proti Liguriji, zahodno od Genove nadaljuje z ligurskimi Apenini.

Lega in pokrajina

Največji del Ligurskih Alp ima Italija z deželama Piemont in Ligurija. V francoskem departmaju Alpes-Maritimes predstavlja 9% goratega območja.

Najvišja gora je 2651 m visok Punta Marguareis med Piemontom in Alpes-Maritimes.

Ker tečejo vzdolž Genovskega zaliva so Ligurske Alpe tudi podnebna meja med Padsko nižino in italijansko riviero. Prevladujoče reliefne oblike so navpične stene in velike kraške planote. Ligurske Alpe so raj za botanike. Zaradi bližine morja prevladujejo sredozemske kot tudi alpske vrste.

Glavne reke tečejo proti severu proti Padski nižini – glavna je Tanaro in njena približno vzporedna pritoka Pesio in Ellero.

Na jug proti morju so reke krajše. Večji sta Argentina in Arroscia. Veliko več je hudournikov.

Obseg in struktura

Ligurske Alpe so na zahodu omejene z Col de Tende (1871 m) na meji s Primôrskimi Alpami in se širijo vzdolž glavnega grebena Alp (glavno povodje Pada - Ligurskega morja) do Colle di Cadibona (459 m) na vzhodu, ki predstavlja prehod na Ligurske Apenine - ta meja je tudi meja geološkega območje, ki prekinja tesno povezavo alpskih in apeninskih kamnin.

Razdeljene so na naslednje skupine:

• Marguareis-Mongioie s Punta Marguareis kot glavnim vrhom celotne skupine in Mount Mongioie, imenovan tudi "Mali Dolomiti";
• skupina Saccarello ob obali na jugu z Monte Saccarello kot glavnim vrhom;
• Ligurske predalpe, vzhodni del, s skupinami Monte Settepani, Monte Carmo di Loano, Monte in Monte Galero Armetta.

Zgodnja naselitev

Triora

Zaradi stalne grožnje z morja, so v preteklosti naselja nastajala na grebenih, ob prelazih in na vrhovih, in se v Franciji imenujejo "Village Perche", v Italiji pa "Nid d'Aigle". Ta naselja so trenutno najbolj ogrožena zaradi praznenja in gospodarskega propada ("spopolamento"), zato ligursko zaledje z alpsko kulturo kaže ostro nasprotje glede na ligursko obalo. Poleg okcitanske manjšine v dolinah Pesio, Ellero, Corsaglia in Tanaro, je tu še ena malo znana manjšina v Alpah: Brigaskeri. Njihova naselja so okoli Monte Saccarella, na območju, kjer so na voljo veliki pašniki, saj gospodarska struktura Brigaskerjev temelji na sezonskem preseljevanju živine. Zimski pašniki so v delti reke Rone in na rivieri, poletni pašniki v Kotijskih, Primorskih in Ligurskih Alpah. Leta 1979 je deloval zadnji brigaskerski pastir.

Zaščita okolja

V piemontskem delu Ligurskih Alp (regija Marguareis) je od leta 1978 Naravni park Alta Valle Pesio e Tanaro (Parco Naturale Alta Valle Pesio e Tanaro), velik 6.638 hektarjev . Park obsega dve nasprotni pobočji Punta Marguareis (2651 m), kjer se nahajajo številne jame, trenutno raziskane v skupni dolžini približno 150 kilometrov in z največjo globino 1000 metrov. Flora in favna sta večinoma alpski. Omembe vredna je razmeroma nedavna prisotnost volka.

Turizem

Zavetišča

V Ligurskih Alpah so naslednje zavetišča:

• Rifugio Allavena
• Rifugio Don Barbera
• Rifugio Garelli
• Rifugio Havis de Giorgio
• Rifugio Mongioie
• Rifugio San Remo

Koče so običajno odprte od sredine junija do sredine septembra.

Col di Cadibona, meja med Alpami in Ligurskimi Apenini

Pešpoti

V nadaljevanju je opisana Rdeča pot Via Alpine v 9. etapah skozi Ligurske Alpe:

• Etapa R149 od Limonetta do Rifugio Garelli. Prvi del v tej etapi gre še vedno preko Primorskih Alp, dokler ne bodo dostopne Ligurske Alpe na Col de Tende.
• Etapa R150 od Rifugio Garelli do Rifugio Mongioie
• Etapa R151 od Rifugio Mongioie do Ormea v dolini Tanaro
• Etapa R152 od Ormea do Garessia
• Etapa R153 od Garessia do Caprauna
• Etapa R154 od Caprauna do Colle di Nava
• Etapa R155 od Colle di Nava do San Bernardo di Mendatica
• Etapa R156 od San Bernardo di Mendatica do Colla Melosa
• Etapa R157 od Colla Melosa do Saorge / Francija.

Pot Alta Via dei Monti Liguri prečka skupino v smeri vzhod-zahod in se delno prekriva s potjo Via Alpina med Garessio in Colla Melosa.

Glavni vrhovi in prelazi

Monte Antoroto pozimi iz Monte Grosso

Monte Galero

Glavni vrh zahodnih Ligurski Alp je Punta Marguareis (2651 m), obstaja še več drugih vrhov nad 2000 m v vzhodnih Ligurskih Alpah imenovane tudi Ligurske Predalpe) z najvišjim vrhom 1739 m (Monte Armetta).

Ime	višina (m)
Punta Marguareis	2651
Monte Mongioie	2630
Cima delle Saline	2612
Pizzo d'Ormea	2476
Monte Besimauda	2231
Monte Saccarello	2201
Monte Frontè	2152
Monte Antoroto	2144
Monte Tanarello	2096

Nekaj pomembnih prelazov:

Ime	Lokacija	Tip	Nadmorska višina
Colle di Cadibona	Savona - Ceva	avtocesta	436 m
Colle di Melogno	Finale Ligure - Ceva	cesta	1028 m
Colle San Bernardo	Albenga - Garessio	cesta	957 m
Colle di Nava	Imperia - Ormea	cesta	934 m
Colle San Bernardo di Mendatica	Mendatica - Triora on Colle di Nava	cesta	1262 m
Col de Tende	Tende - Cuneo	cesta	1870 m

Literatura

• Sabine Bade, Wolfram Mikuteit: Piemont. GPS-kartierte Routen – praktische Reisetipps. Wanderführer – mit 38 Touren. Michael Müller-Verlag, Erlangen 2010, ISBN 978-3-89953-566-2.
• Sabine Bade, Wolfram Mikuteit: Auf der Via Alpina durch Seealpen und Ligurische Alpen. Teil 2: Von Garessio nach Monaco. 2. Auflage. fernwege.de, Roxheim 2008, ISBN 978-3-937304-59-5.
• Werner Bätzing, Michael Kleider: Die Ligurischen Alpen. Naturparkwandern zwischen Hochgebirge und Mittelmeer. Rotpunktverlag, Zürich 2011, ISBN 978-3-85869-432-4.

Zunanje povezave

• Wanderungen in den ligurischen Alpen
• Wandern auf der Via Alpina zum Rifugio Garelli