Wikipedija

Liebnova nagrada

nagrada za delo na področju molekulske biologije, kemije in fizike

Liebnova nagrada (oziroma nagrada Ignaza Liebna; nemško Ignaz-Lieben-Preis) je avstrijska nagrada, ki jo podeljujejo mladim znanstvenikom s področja molekularne biologije, kemije in fizike.

Nagrado so imenovali avstrijska Nobelova nagrada. Ima podoben namen, je pa nekoliko starejša. Avstrijski trgovec Ignaz L. Lieben, katerega družina je podpirala več človekoljubnih dejavnosti, je v svoji oporoki določil naj 6000 goldinarjev uporabijo »za splošno dobro«. Leta 1863 so ta denar dali Avstrijski kraljevi akademiji znanosti, in ustanovili Nagrado Ignaza Liebna. Vsake tri leta naj bi dali 900 goldinarjev avstrijskemu znanstveniku s področja kemije, fizike ali fiziologije. Ta vsota je v grobem odgovarjala 40 % letnega prihodka univerzitetnega profesorja.

Od leta 1900 so nagrado podeljevali vsako leto. Denarno podporo je Liebnova družina povišala dvakrat. Ko je zaradi inflacije po 1. svetovni vojni pomoč izgubila svojo vrednost, je družina prenesla ustrezno vsoto vsako leto Avstrijski akademiji znanosti. Ker so družino preganjali nacisti, so leta 1938 po priključitvi Avstrije Tretjemu rajhu prenehali s podelitvijo nagrade.

Leta 2004 so začeli nagrado ponovno podeljevati s pomočjo Isabel Bader in Alfreda Baderja, ki sta leta 1938 pri štirinajstih uspešno pobegnila iz Avstrije v Združeno kraljestvo. Sedaj nagrada ustreza 18.000 ameriškim dolarjem. Podeljujejo jo vsako leto mladim znanstvenikom, ki delujejo v Avstriji, Bosni in Herecgovini, Češki, Hrvaški, Madžarski, Slovaški ali Sloveniji (v državah s področja nekdanje Avstro-Ogrske sto let pred tem), in na področju molekularne biologije, kemije ali fizike.

Prejemniki uredi

Nagrado sta dvakrat prejela Linnemann in Exner.


Sklici uredi

  1. ↑ Der Ignaz-Lieben-Preisträger 2009 (v nemščini), Ignaz Lieben Gesellschaft, pridobljeno 10. januarja 2015

Zunanje povezave uredi

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Liebnova_nagrada&oldid=6083082«