Za panonsko keltsko pleme z istim imenom glej Latobiki

Latobrigi ali Latoviki, keltsko pleme, ki ga omenja Cezar v svojih Komentarjih galske vojne.[1] Cezar pravi, da se je 14.000 Latobrigov pridružilo Helvetom v njihovem poskusu, da bi se leta 58 pr. n. št. s še večjo skupino drugih plemen preselili v jugozahodno Francijo. Po porazu pri Bibrakti so se morali na rimski ukaz vrniti na svoje domove, potem pa jih Cezar v Komentarjih nič več ne omenja.

Karta Galije v 1. stoletju n. št. z lokacijami keltskih plemen; najbolj sporna je lokacija Latobrigov in Tulingov severno od Gornjega Rena

Mesto njihove naselitve je zaradi pomanjkanja virov še vedno predmet špekulacij, čeprav se domneva, da so bili naseljeni v bližini Helvetov. To morda dokazujejo napisi iz Brigantije, današnjega Bregenza ob Bodenskem jezeru, ali Juliomagusa – Schleitheima na skrajnem severu Švice, ki bi lahko bil njihovo plemensko središče.[2]

Latobrigi se pogosto zamenjujejo z Latobiki, ki so bili naseljeni v slovenskem Posavju.

Sklici uredi

  1. Julij Cezar, Commentarii de bello gallico, knjige 1.5, 4, 1.28, 3, 1.29, 2.
  2. SPM IV Eisenzeit - Age du Fer - Età del Ferro, Basel 1999, ISBN 3-908006-53-8, str. 37.