La Llotja de la Seda
Llotja de la Seda
| Menjalnica svile | |
|---|---|
| Domača imena Valencijščina: Llotja de la Seda špansko: Lonja de la Seda | |
 | |
| Lega | Valencia, pokrajina Valencija, Španija |
| Koordinati | 39°28′28″N 0°22′42″W / 39.47444°N 0.37833°WKoordinati: 39°28′28″N 0°22′42″W / 39.47444°N 0.37833°W |
| Arhitekt | Pere Compte |
| Arhitekturni slog | Gotska arhitektura Renessančna arhitektura |
| Uradno ime: Lonja de la Seda de Valencia | |
| Tip | Kulturna |
| Kriterij | i, iv |
| Razglasitev | 1996 (20th session) |
| evid. št. | 782 |
| State Party |  Španija |
| Regija | Evropa in Severna America |
| Uradno ime: Lonja de la Seda | |
| Tip | Kraljeva last |
| Kriterij | spomenik |
| Razglasitev | 3. junij 1931 |
| evid. št. | (R.I.) - 51 - 0000968 - 00000 |
  Geografska lega: Menjalnica svile, Španija | |
Llotja de la Seda (špansko: Lonja de la Seda) je pozno gotska profana stavba v Valenciji v Španiji, zgrajena med letoma 1482 in 1548 in ena od glavnih turističnih znamenitosti v mestu. UNESCO jo obravnava kot svetovno kulturno dediščino od leta 1996, saj ima »mesto izjemno univerzalno vrednost, v celoti je izjemen primer posvetne stavbe v poznem gotskem slogu, ki dramatično ponazarja moč in bogastvo velikega sredozemskega trgovskega mesta«.[1]
Pred sedanjo stavbo je stala ena že pred 14. stoletjem, imenovana Llotja de l'Oli (menjalnica olja), v valencijščini ali Lonja del aceite v španščini. Uporabljena pa ni bila le za trgovanje z oljem, ampak za vse vrste poslovanja. Od leta 1348 se je trgovalo s perxal (posebno blago za posteljno perilo) kot neke vrste svila.[2]
Gospodarska blaginja Valencije je dosegla svoj vrhunec v 15. stoletju in je zahtevala gradnjo novega objekta.
Zasnova nove Llotja v Valenciji je izhajala iz podobne strukture kot Lonja v Palma de Mallorci, ki jo je zgradil arhitekt Guillem Sagrera leta 1448. Arhitekt, ki je bil odgovoren za to novogradnjo je bil Pere Compte, ki je zgradil glavno telo stavbe - trgovsko dvorano (Sala de Contractació v Valenciji) - v samo petnajstih letih (1483-1498). Tako je zapisano v modrem pasu, ki poteka vzdolž vseh štirih sten trgovske dvorane, imenovane tudi Dvorana stebrov. Z zlatimi črkami piše:
Inclita domus vsota Annis aedificata quindecim. Gustate et videte concives quoniam bona est negotiatio, quae non Agit dolum v lingua, quae jurat proximo et non primanjkljaj, quae pecuniam non dedit ad usuram eius. Mercator sic agens divitiis redundabit, et tandem vita fructur aeterna.[3]
Po mnenju lokalnega učenjaka Joana Francesca Mira ta napis kaže, da ni bilo potrebno, da si protestant ali tujec za določitev osnove za dobro trgovino; to je tudi pokazala združitev etike in ekonomije. Druga gradbena dela in dekoracija so se izvajala še do leta 1548, kot je bila k La Llotji dodana renesančna stavba Consolat del Mar (konzulat morja).
V poznejših stoletjih je La Llotja delovala kot menjalnica svile.
-
Stolp Serranos -
Bruhalniki na Llotja de la Seda -
Kraljevi grb kraljestva Valencija -
Sant Joan
Sklici uredi
- ↑ »La Lonja de la Seda de Valencia - UNESCO World Heritage Centre«. Whc.unesco.org. Pridobljeno 10. aprila 2011.
- ↑ Diccionari Aguiló: materials lexicogràfics / aplegats per Marià Aguiló i Fuster; revisats i publicats sota la cura de Pompeu Fabra i Manuel de Montoliu, page 134, Institut d'Estudis Catalans, Barcelona 1929.
- ↑ "Jaz sem slavno hišo zgradil v petnajstih letih. Poskusite in poglejte, sodržavljani, kako je pogajanje dobra stvar, ko ni laži v govoru, ko prisega na soseda in ga ne zavaja, če ne posojajo denar z zaračunavanjem obresti za njegovo uporabo. Trgovec, ki deluje na ta način bo uspeval v izobilju in na koncu bo užival večno življenje".
Zunanje povezave uredi
