Kvark u
Kvark u (tudi kvark gor) (oznaka ) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (prvi generaciji). Je najlažji izmed vseh kvarkov. Ima električni naboj enak +2/3 in maso 1,5 do 3,3 MeV/c2. Prištevamo ga med fermione s spinom 1/2. Njegov antidelec je antikvark u. Skupaj s kvarkom d tvori nukleone (proton in nevtron). Tretja komponenta izospina in šibkega izospina je enaka +1/2. Barionsko število je 1/3. Leptonsko število, čudnost, čar, dno in vrh so enaki 0. Podobno kot drugi kvarki, nosi enega izmed treh barvnih nabojev.
| Sestava: | osnovni delec |
| Statistika: | fermionska |
| Skupina: | kvark |
| Generacija: | prva |
| Interakcija: | močna, elektromagnetna, šibka, |
| Simbol(i): | |
| Antidelec: | antikvark u |
| Predpostavil: | Murray Gell-Mann (1964), George Zweig (1964) |
| Odkril: | SLAC (1968) |
| Masa: | 1,7 – 3,3 MeV/c2 [1] |
| Električni naboj: | 2/3 e0 |
| Spin: | ½ |
| Šibki izospin: | levosučni: + 1/2, desnosučni: 0 |
| Šibki hipernaboj: | levosučni: +1/3, desnosučni: +4/3 |
Zgradba nukleonov uredi
Nukleona (proton in nevtron) sta zgrajena iz treh kvarkov. Na spodnjih dveh slikah je prikazana zgradba protona in nevtrona iz kvarkov.
Zgodovina uredi
Obstoj kvarkov sta neodvisno napovedala že v letu 1961 ameriški fizik Murray Gell-Mann [2] (rojen 1929) in izraelski fizik Yuval Ne'eman (1925 – 2006) [3]. Hadrone sta razporedila v skupine po metodi, ki je danes znana kot osemkratna pot, to je simetrija SU(3) v okviru okusne simetrije. Leta 1964 sta Gell-Mann[4] in ameriški fizik George Zweig (rojen 1937) [5][6] neodvisno predlagala kvarkovski model, v katerega sta takrat vključila samo kvarke u, d in s [7].
Opombe in sklici uredi
- ↑ K. Nakamura et al. (Particle Data Group) (2010). »PDGLive Particle Summary 'Quarks (u, d, s, c, b, t, b', t', Free)'« (PDF). Particle Data Group. Pridobljeno 11. avgusta 2010.
- ↑
M. Gell-Mann (2000) [1964]. »The Eightfold Way: A theory of strong interaction symmetry«. V M. Gell-Manm, Y. Ne'emann (ur.). The Eightfold Way. Westview Press. str. 11. ISBN 0-7382-0299-1.
Original: M. Gell-Mann (1961), »The Eightfold Way: A theory of strong interaction symmetry«, Synchroton Laboratory Report CTSL-20, California Institute of Technology - ↑
Y. Ne'emann (2000) [1964]. »Derivation of strong interactions from gauge invariance«. V M. Gell-Manm, Y. Ne'emann (ur.). The Eightfold Way. Westview Press. ISBN 0-7382-0299-1.
Original Y. Ne'emann (1961). »Derivation of strong interactions from gauge invariance«. Nuclear Physics. Zv. 26. str. 222. doi:10.1016/0029-5582(61)90134-1. - ↑ M. Gell-Mann (1964). »A Schematic Model of Baryons and Mesons«. Physics Letters. Zv. 8, št. 3. str. 214–215. doi:10.1016/S0031-9163(64)92001-3.
- ↑ G. Zweig (1964). »An SU(3) Model for Strong Interaction Symmetry and its Breaking«. CERN Report No.8181/Th 8419.
- ↑ G. Zweig (1964). »An SU(3) Model for Strong Interaction Symmetry and its Breaking: II«. CERN Report No.8419/Th 8412.
- ↑ B. Carithers, P. Grannis (1995). »Discovery of the Top Quark« (PDF). Beam Line. Zv. 25, št. 3. SLAC. str. 4–16. Pridobljeno 23. septembra 2008.
Zunanje povezave uredi
- Kvark u na Hyperphysics (angleško)