Krompirjeva plesen, znana tudi pod imenom paradižnikova plesen (znanstveno ime Phytophthora infestans), je gliva, ki okužuje liste, stebla in plodove krompirja in paradižnika ter velja za najpomembnejšo glivično bolezen teh dveh kultur.[1] Okužba krompirja s to glivo je povzročila irsko veliko lakoto leta 1845.[2][3][4]

Krompirjeva plesen

Simptomi okužbe na spodnjih delih krompirjevih listov
Znanstvena klasifikacija
Domena: Eukaryota (evkarionti)
(nerangirano) SAR
Naddeblo: Heterokonta
Razred: Oomycota
Red: Peronosporales
Družina: Pythiaceae
Rod: Phytophthora
Vrsta: P. infestans
Znanstveno ime
Phytophthora infestans
(Mont.) de Bary

Opis bolezni uredi

Pri krompirju se simptomi najprej pojavijo na robovih spodnjih listov v obliki temnih pik. V vlažnem vremenu se te pike hitro povečajo in združijo, tako da tvorijo temna področja z zabrisanim robom. Na spodnji strani lista se na robu pojavi 3-5 mm[5] široko svetlo področje z micelijem.[6]

Druga faza razvoja bolezni je okužba gomoljev, ki se pojavi le ob vlažnem vremenu. Takrat pride namreč namesto do raznosa sporangijev z vetrom, do spiranja sporangijev v tla. Zoospore, ki se sprostijo iz sporangijev, vzkalijo in vdrejo v gomolj preko lenticel ali pa preko poškodb na površini gomoljev. Okužba gomoljev z glivo se kaže kot pojav rjavkastih mehkih mest. Razvoj bolezni se nadaljuje v skladiščenih plodovih. Okužena mesta na gomoljih lahko služijo za vdor sekundarnim okužbam (npr. bakterija Erwinia carotovora), ki povzročajo vlažno gnilobo krompirja. Okuženi gomolji krompirja predstavljajo vir infekcije za naslednjo rastno sezono. Micelij glive namreč iz gomoljev preide neposredno v nadzemne dele rastline.[5]

Pri paradižniku se pege največkrat pojavijo na robovih listov in so sprva svetlosive do svetlorjave barve in nepravilne oblike. Kasneje pege potemnijo in se začnejo sušiti. V vlažnem vremenu se na spodnji strani listov ob robu teh peg oblikuje umazano bela plesniva prevleka. Na steblih se okužba kaže kot pojav temnih eliptičnih peg, običajno na mestih, kjer izraščajo listni peclji. Predpogoj za okužbo je voda. V vlažnem poznem poletju ali jeseni gliva okuži tudi plodove, na katerih se pojavijo sprva manjše temnejše uleknjene pege s srebrnkastim nadihom. Na okuženem delu meso plodu otrdi in pogosto razpoka.[1]

Reference uredi

  1. 1,0 1,1 »PARADIŽNIKOVA PLESEN - PHYTOPHTHORA INFESTANS«. Biotehniška fakulteta in UVHVVR. Pridobljeno 27. februarja 2018.
  2. Chand, Sudeep (9. september 2009), Killer genes cause potato famine, BBC News, pridobljeno 26. septembra 2009
  3. Nowicki, Marcin; in sod. (17. avgust 2011), »Potato and tomato late blight caused by Phytophthora infestans: An overview of pathology and resistance breeding«, Plant Disease, Plant Disease, ASP, 96: 4–17, doi:10.1094/PDIS-05-11-0458, pridobljeno 30. avgusta 2011
  4. Nowicki, Marcin; in sod. (11. oktober 2013), »Late blight of tomato. In:Translational Genomics for Crop Breeding: Volume 1, Biotic Stress, pp. 241–65«, Biotic Stress, John Wiley & Sons, Inc.: 241–65, doi:10.1002/9781118728475.ch13, ISBN 9781118728475, pridobljeno 29. oktobra 2013
  5. 5,0 5,1 »Bolezni na krompirju«. Agro Ruše. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. februarja 2018. Pridobljeno 27. februarja 2018.
  6. Henfling, J. W.; in sod. (1987), »Late blight of potato«, International Potato Center