Kran
Kran (bolgarsko Крън, Krɤn) je mesto v osrednji Bolgariji malo južno od Stare planine (Balkan). Spada v občino Kazanlak v provinci Stara Zagora. V Drugem bolgarskem cesarstvu je bil v 13. in 14. stoletju pomemben grad. Med krajevne znamenitosti spadajo stara tračanska grobnica, mnogo starejše tračansko svetišče in ruševine srednjeveške trdnjave.
Kran Крън | |
|---|---|
  Kran Kran | |
| Koordinati: 42°40′1″N 25°22′59″E / 42.66694°N 25.38306°E | |
| Država |  Bolgarija |
| Provinca (Oblast) | Stara Zagora |
| Upravljanje | |
| • Župan | Temenužka Ljuckanova (GERB) |
| Nadm. višina | 439 m |
| Prebivalstvo (2010)[1] | |
| • Skupno | 3.424 |
| Časovni pas | UTC+2 (EET) |
| • Poletni | UTC+3 (EEST) |
| Poštna številka | 6140 |
| Omrežna skupina | 04338 |
Geografija uredi
Kran leži 5 km severno od Kazanlaka v neposredni bližini prelaza Šipka, glavnega prelaza preko osrednjega Balkana. Zaradi priljubljenosti je bil oktobra 2011 s sklepom Sveta ministrov uradno razglašen za mesto.[1]
V mestu je tovarna vzmeti, ki spada k tovarni strelnega orožja Arsenal AD s sedežem v Kazanlaku.[2]
Zgodovina uredi
Kran je v tako imenovani Dolini tračanskih kraljev, ki je dobila ime po velikem številu tračanskih najdišč in najdb.[3] Leta 1995 so arheologi pod vodstvom Georgija Kitova pod Sarafovo mogilo izkopali tračansko grobnico iz 4. stoletja pr. n. št., znano kot Kran II. Grobnica slovi po najstarejših znanih poslikanih frizih v tračanski arhitekturi. Je tudi ena prvih grobnic, zidanih z opeko in malte. Grobnica je od leta 2009 odprta za javnost.[4] Svetišče je iz obdobja 2200-1900 pr. n. št. V njem je tudi devet grobov otrok.[5]
Kran je bil pod sedanjim imenom prvič omenjen v visokem srednjem veku. Leta 1190 so se na umiku v Berojo (zdaj Stara Zagora) v Kran umaknili preživeli bizantinski vojaki z neuspelega pohoda proti Bolgarom.[6]
Kranski despotat uredi
V poznem 13. stoletju je trdnjava Kran postala prestolnica Kranskega despotata, apanaže Drugega bolgarskega cesarstva. V njem je vladal despot Aldimir, mlajši brat bolgarskega carja Jurija I. Terterja (vladal 1280–1292). Aldimir je posedoval trdnjavo že v 1280. in 1290. letih, zagotovo pa od leta 1298 do 1305 med regentstvom carice Smilecine in svojega nečaka, carja Teodorja Svetoslava (vladal 1300-1322). Leta 1322 je Teodor Svetoslav despotat vzel pod svojo oblast.[7][8][9] Na višku Aldimirjeve vladavine se je despotat raztezal od Jambola in Karnobata na vzhodu do Kazanlaka ali Karlova na zahodu.[8]
Zgleda, da je bil despotat kasneje ponovno ustanovljen, ker je pred vladanjem in med vladanjem carja Ivana Aleksandra (vladal 1331-1371) kot kranski despot omenjen njegov oče Sracimir.[7]
Ruševine srednjeveškega gradu so na skalah severno od gradu. Trdnjava je bila zgrajena na ostankih bizantinskega naselja in utrjena v 7.-8. stoletju. Imela je debelo obzidje in nekaj obrambnih stolpov, čeprav je stala na vrhu težko dostopnega klifa.[6]
Sodobno naselje uredi
Sodobno naselje je bilo ustanovljeno morda v 1370. ali 1380. letih, potem ko so Osmani osvojili in porušili grad. V osmanskem obdobju se je imenovalo Hasat (bolgarsko Хасът, Hasɤt). Has je vrsta osmanskega posestva.[10] Naselje se je v Kran preimenovalo leta 1906.[11]
Sklici uredi
- ↑ Петкова, Десислава (14. oktober 2011). Крън вече е град (v bolgarščini). Стара Загора: Българска национална телевизия. Pridobljeno 6. novembra 2011.
- ↑ Завод за пружини АД (v bolgarščini). Завод за пружини АД. Pridobljeno 20. decembra 2010.
- ↑ Долината на тракийските царе Arhivirano 2019-10-13 na Wayback Machine. (v bolgarščini). Икономически портал на Регион Стара Загора. Pridobljeno 20. decembra 2010.
- ↑ Крън II — още една реставрирана тракийска гробница (v bolgarščini). Vesti.bg. 2009-10-16. Pridobljeno 20. decembra 2010.
- ↑ Уникално тракийско светилище откриха до с. Крън (v bolgarščini). News.bg. 2009-07-29. Pridobljeno 20. decembra 2010.
- ↑ 6,0 6,1 Крън Arhivirano 2011-07-08 na Wayback Machine. (v bolgarščini). Bolgarski gradovi. Pridobljeno 20. decembra 2010.
- ↑ 7,0 7,1 Андреев, Йордан; Лазаров, Иван; Павлов, Пламен (1999). Кой кой е в средновековна България [Kdo je kdo v srednjeveški Bolgariji] (v bolgarščini). Петър Берон. str. 9–10, 351. ISBN 978-954-402-047-7.
- ↑ 8,0 8,1 Fine, John Van Antwerp (1994). The Late Medieval Balkans: A Critical Survey from the Late Twelfth Century to the Ottoman Conquest. University of Michigan Press. str. 175–184. ISBN 978-0-472-08260-5.
- ↑ Павлов, Пламен (2005). »"Авантюристът-скит" Алдимир и Теодор Светослав« [The "Scythian Venturer" Aldimir and Theodore Svetoslav]. Бунтари и авантюристи в средновековна България [Rebels and Venturers in Medieval Bulgaria] (v bolgarščini). Варна: LiterNet. ISBN 954-304-152-0. Pridobljeno 12. decembra 2010.
- ↑ "Маршрут "Крън — Бузлуджа"" (v bolgarščini). Сърцето на България и Розовата долина. Pridobljeno 20. decembra 2010.
- ↑ Казанлък (v bolgarščini). Ретро България. Pridobljeno 20. decembra 2010.