Kongregacija za evangelizacijo narodov

Kongregacija za evangelizacijo narodov[1] [2] (latinsko Congregatio pro gentium evangelizatione; italijansko Congregazione per l'evangelizzazione dei popoli) je bila ena od kongregacij Rimske kurije.

Kongregacija za evangelizacijo narodov
Congregatio pro gentium evangelizatione

Palača Propaganda Fide, sedež nekdanje kongregacije
Pregled
Ustanovitev22. junija 1622
Ukinitev19. marec 2022
Tipkongregacija Rimske kurije
Statusnadomeščena z Dikasterijem za evangelizacijo
SedežPiazza di Spagna 48
00187 Rim, Italija

Zgodovina uredi

Njene naloge je poprej opravljala poprej Kongregacija za širjenje vere (Congregatio de Propaganda Fide),[3]ki jo je ustanovil papež Gregor XV. z apostolsko konstitucijo Inscrutabili Divinae z dne 22. junija 1622, takrat je opravljala tudi naloge, ki jih je opravljala Kongregacija za vzhodne Cerkve (Congregazione per le Chiese orientali). Na novo je bila organizirana 1. maja 1917; sedanje ime je dobila 15. avgusta 1967, z apostolsko konstitucijo Pavla VI. Immortalis Dei.

Naloge uredi

Kongregacija je bila v okviru Rimske kurije pristojna za vse zadeve, ki se nanašajo na misijonsko dejavnost: urejuje in usklajuje oznanjevanje evangelija med ljudstvi. Med njene naloge je spadalo spodbujanje misijonarskih poklicev, dajanje duhovne in finančne podpore misijonarjem po svetu, ter ustanavljanje novih škofij.


Zaradi svojih širokih pooblastil (za misijonska področja prevzema mnoga opravila, ki sicer spadajo pod pristojnost drugih odborov) imenujejo ravnatelja družbe tudi Rdeči papež.

Pristojnosti kongregacije je preuredil papež Janez Pavel II. z apostolsko konstitucijo Pastor Bonus z dne 28. junija 1988.

Kongregacijo je sestavljalo 61 članov, med katerimi so bili kardinali, nadškofje in škofje. Njen prefekt (predsednik), ki ga je imenoval 8. decembra 2019 papež Frančišek, je bil kardinal Luis Antonio Tagle.

Prefekti in proprefekti (kardinali) uredi

Ukinitev uredi

Kongregacija je bila ukinjena z apostolsko konstitucijo papeža Frančiška Praedicate Evangelium, objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na binkošti, ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.[4]

Sklici uredi

  1. Reven, Zdravko (1971). Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971). Nadškofijski ordinariat, Ljubljana. str. 12. COBISS 2831107.
  2. Rebić, Adalbert, Bajt, Drago (2007). Splošni religijski leksikon: A-Ž. Modrijan, Ljubljana. str. 594. COBISS 235261696.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  3. Rebić, Adalbert, Bajt, Drago (2007). Splošni religijski leksikon: A-Ž. Modrijan, Ljubljana. str. 594. COBISS 235261696.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  4. »Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti«. Pridobljeno 6. avgusta 2022.

Glej tudi uredi

Viri uredi

  • Reven, Zdravko, Cerkev na Slovenskem: letopis 1971 (stanje 1. junija 1971), Nadškofijski ordinariat, Ljubljana, 1971 (COBISS)
  • Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: Splošni religijski leksikon: A-Ž Ljubljana, Modrijan, 2007 (COBISS)

Zunanje povezave uredi