Kleostrat

Kleostrat [kleóstrat] (starogrško Κλεόστρατος ὁ Τενέδιος: Kleóstratos hó Tenédios), starogrški astronom, * okoli 500 pr. n. št., otok Tinedos, † okoli 430 pr. n. št.

Kleostrat
Rojstvo	cca. 520 pr. n. št. Bozcaada
Smrt	cca. 432 pr. n. št.
Poklic	astronom, pesnik

Življenje in delo

Kleostrat je bil morda sodobnik Naburimanija. Nekateri verjamejo, da je Kleostrat iz Babilonije v Grčijo uvedel živalski krog (z začetkom v Ovnu in Strelcu) ter Sončev koledar.

Rimski slovničar in pisec Censorinus je v svojem delu De Die Natali iz leta 238 navedel, da je bil Kleostrat avtor oktaeterisa, osemletnega cikla. Kleostrat je leta 439 pr. n. št. našel osemletni cikel 99 mesecev z 2922 dnevi v Luninem koledarju. Sistematična napaka je -1334 sekund mesečno. Interkalacijsko pravilo je:

25 37 25 12 ali 8 (če se spremeni začetek cikla) 37 37 25

in je periodična napaka 1,6061 dneva. V resnici je bil njegov cikel dolg približno 8 · 365 = 2920 dni, kar je zelo blizu 99 Luninih mesecev, 99 · 29,5 = 2920,5 dni in kar je bila dobra povezava med Luninimi in Sončevimi koledarji. Podoben osemletni cikel je dal kasneje Evdoks. Oktaeteris so uporabljali pred Metonovim ciklom 19-tih let, pripisovali pa so ga tudi Evdoksu.

Ko so v 4. stoletju pr. n. št. sprejeli dolžino leta 365,25 dni, so videli da Kleostratov cikel ni bil zadovoljiv. Istega leta 439 pr. n. št. je dal Kleostrat v astralnem koledarju cikel z 8 leti z 2922 dnevi:

354 + 354 + 384 + 354 + 354 + 384 + 354 + 384,

tako, da je zvezdno leto v povprečju 365,25 dni.

Teofrast je omenjal Kleostrata skupaj z Matricetasom Metimnskim in Feinosom Atenskim kot meteorološkega opazovalca. Gaj Julij Higinij je v svojem delu Poetica Astronomica navedel, da je Kleostrat prvi pokazal na dve zvezdi v ozvezdju Voznika, z imenom Haedi (Otroci). Navidezni skupek sestavljo tri zvezde: Almaz (ε Aur), Azaleh (ζ Aur ) in η Voznika (η Aur).

Priznanja

Poimenovanja

Po njem se imenuje krater Kleostrat (Cleostratus) na Luni.