Kianit
Kianit (iz grškega: κύανος [kianos] – temno moder) je značilno moder aluminijev silikatni mineral, ki se nahaja predvsem v metamorfnih pegmatitih bogatih z aluminijem in/ali sedimentnih kamninah. Kianit v metamorfnih kamninah na splošno kaže, da so bile obremenjene s tlaki preko 4000 barov. Pri nizkih tlakih in nizkih temperaturah je potencialno stabilen, vendar ga pri teh pogojih delovanje vode hitro pretvori v hidratiziran alumosilikat, na primer v muskovit, pirofilit ali kaolinit.
| Kianit | |
|---|---|
 | |
| Splošno | |
| Kategorija | VIII. razred – Silikati, pdrazred: otočni silikati (nezosilikati) |
| Kemijska formula | Al2SiO5 ali Al2O3•SiO2 |
| Strunzova klasifikacija | 09.AF.15 |
| Klasifikacija DANA | 52.02.02c.01 |
| Kristalna simetrija | Triklinska pinakoidna 1, prostorska skupina: P1 |
| Osnovna celica | a = 7,1262(12)Å, b = 7,852(10) Å, c = 5,5724(10) Å α = 89,99(2)°, β = 101,11(2)°, γ = 106,03(1)° Z = 4, V = 293,46 Å3 |
| Lastnosti | |
| Molekulska masa | 162,05 g/mol |
| Barva | Modra, zelena, bela, siva ali črna |
| Kristalni habit | Stolpičast, vlaknat, listnat |
| Kristalni sistem | Triklinski |
| Dvojčičenje | Ploščičasto na {100} |
| Razkolnost | Popolna na [100], nepopolna na [010], kot med njima je 79° |
| Lom | Razcepljen |
| Žilavost | Krhek |
| Trdota | Vzporedno z [001]: 5,5, vzporedno z [100]: 6,5 - 7 |
| Sijaj | Steklast do bisern |
| Barva črte | Bela |
| Prozornost | Prozoren do prosojen |
| Gostota | Izračunana: 3,67 g/cm3, izmerjena: 3,53 – 3,65 g/cm3 |
| Optične lastnosti | Dvoosen (-) |
| Lomni količnik | nα = 1,712 – 1,718, nβ = 1,720 – 1,725, nγ = 1,727 – 1,734 |
| Dvolomnost | δ = 0,015 - 0,016 |
| Pleohroizem | X: brezbarven, Y: vijoličen-moder, Z: kobaltovo moder |
| Kot 2V | Izračunan: 84°, izmerjen: 78° - 83° |
| Disperzija | Šibka, r > v |
| Ultravijolična fluorescenca | Ne |
| Diagnostične značilnosti | Podolgovata oblika kristalov inazlična trdota na različnih razkolnih ravninah |
| Pretvorbe | Mulit in steklast kremen |
| Sklici | [1][2][3][4] |
| Glavne vrste | |
| Druga imena | Disten, reticit, cianit |
| Domača imena | Lojevčev turmalin, psevdoandaluzit |
Kianit je poznan tudi kot disten, reticit in cianit, na Slovenskem pa kot lojevčev turmalin in psevdoandaluzit.[4]
Kianit pri temperaturah nad 1100 °C razpade v mulit in steklast kremen:
- 3(Al2O3•SiO2) → 3Al2O3•2SiO2 + SiO2,
pri čemer pride do povečanja volumna.[5]
Uporaba uredi
Kianit se uporablja predvsem kot ognjeodporno gradivo in v proizvodnji keramike, vključno s porcelanom. Uporablja se tudi v elektronski industriji, kot električni izolator in brusilno sredstvo. Kianit se je uporabljel tudi za izdelavo nakita, vendar je uporaba omejena z njegovim anizotropizmom in popolno razkolnostjo. Kianit je eden od indeksnih mineralov za ocenjevanje temperature, globine in tlaka, pri katerih je prišlo do metamorfizma kamnine.
Nahajališča v Sloveniji uredi
V Sloveniji so kianit našli na Pohorju in v Savinjskih Alpah.[4]
Sklici uredi
- ↑ http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/kyanite.pdf Handbook of Mineralogy
- ↑ http://www.mindat.org/min-2303.html MinDat
- ↑ http://webmineral.com/data/Kyanite.shtml Webmineral data
- ↑ 4,0 4,1 4,2 Vidrih R.; Mikuž V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 379. COBISS 53037312. ISBN 86-365-0184-9.
- ↑ Speyer, Robert (1993). Thermal Analysis of Materials. CRC Press. str. 166. ISBN 0824789636.