Wikipedija

Karl Nehammer

Karl Nehammer, avstrijski politik; * 18. oktober 1972, Dunaj.

Karl Nehammer
Portret
Zvezni kancler Avstrije
Trenutni nosilec naziva
Začetek delovanja
6. december 2021
PredsednikAlexander Van der Bellen
PodkanclerWerner Kogler
PredhodnikAlexander Schallenberg
Minister za notranje zadeve
Na položaju
7. januar 2020 – 6. december 2021
KanclerSebastian Kurz
Alexander Schallenberg
PredhodnikWolfgang Peschorn
NaslednikGerhard Karner
Osebni podatki
Rojstvo18. oktober 1972({{padleft:1972|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:18|2|0}})[1] (51 let)
Dunaj[2]
Politična strankaAvstrijska ljudska stranka
ZakonciKatharina Nehammer
Otroci2
Alma materDonavska univerza Krems
Poklicpolitik, vojak, generalni sekretar, generalni sekretar
Spletna strankarl-nehammer.at

Je avstrijski politik in član Avstrijske ljudske stranke (ÖVP), od 6. decembra 2021 je na funkciji zveznega kanclerja Avstrije. Pred tem je bil med letoma 2020 in 2021 minister za notranje zadeve, od 2018 do 2020 generalni sekretar ÖVP, od 2017 do 2020 pa član Državnega sveta.[3]

Mladost uredi

Nehammer je odraščal na Dunaju, kjer je obiskoval Kalksburg College in gimnazijo Amerlingstrasse, kjer je diplomiral leta 1992. Vojaški rok je odslužil kot enoletni prostovoljec z nadaljnjo službo do leta 1996. Naslednje leto je bil odpuščen kot poročnik. Nato je delal kot inštruktor za informatorje pri Zveznem ministrstvu za narodno obrambo in kot trener za strateško komuniciranje za različne ustanove, kot sta Inštitut za poklicno promocijo (BFI) in Politična akademija Avstrijske ljudske stranke. Po letu 2012 je končal dvoletni univerzitetni študij političnega komuniciranja na Donavski Univerzi Krems in magistriral.[4]

Politična kariera uredi

Nehammer je postal aktiven v Avstrijski ljudski stranki po tem, ko je zapustil vojsko. Sprva je delal za akademijo stranke. Nato je bil v letih 2007–2008 vodja službe in mobilizacijskega oddelka na sedežu stranke, v letih 2008–2009 pa oddelka za usposabljanje in mreženje. Nato je postal vodja strankinega združenja Spodnje Avstrije in veljal za blizu takratnemu namestniku guvernerja Wolfgangu Sobotki.[5]

 
Nehammer je bil podkancler Kurzeve in Schallenbergove vlade

Oktobra 2015 je bil Nehammer imenovan za namestnika generalnega sekretarja in zveznega organizacijskega predsednika Avstrijskega delavskega sindikata (ÖAAB), sindikalne zveze ÖVP.[4] Med avstrijskimi predsedniškimi volitvami leta 2016 je bil tekom kampanje imenovan za nadomestnega vodjo kandidata Andreasa Khola iz ÖVP. Dosegli so 11 % rezultat.[5]

Leta 2016 je nasledil Augusta Wögingerja na mestu generalnega sekretarja ÖAAB in to funkcijo opravljal do januarja 2018. Novembra 2016 je bil izvoljen tudi za regionalnega predsednika ÖAAB Dunaj. Od aprila 2017 je okrajni predsednik stranke ÖVP na Dunaju-Hietzing.[4]

Na zveznih volitvah leta 2017 je bil Nehammer izvoljen za predstavnika Dunaja. Med kasnejšim oblikovanjem vlade je bil član pogajalske skupine ÖVP na področju obrambe. Za namestnika predsednika poslanske skupine ÖVP je bil izvoljen 8. novembra,[6] bil je tudi tiskovni predstavnik.

Nehammer je na zveznih volitvah leta 2019 kandidiral na petem mestu na deželni listi ÖVP Dunaj[7] in na enajstem mestu na zvezni listi ÖVP.[8] Bil je tudi eden od petih ocenjevalcev ÖVP pri volilnem organu med volitvami.[9] Pri kasnejšem oblikovanju vlade se je pogajal na področjih Evrope, migracij, povezovanja in varnosti.[10]

 
Nehammer in Alexander Schallenberg

Minister za notranje zadeve uredi

Nehammer je bil imenovan za ministra za notranje zadeve v drugi vladi Sebastiana Kurza in je prisegel 7. januarja.[11] Pod njegovim vodstvom je avstrijska vlada sredi leta 2020 vložila obtožbo proti osebi, ki je priznala vohunjenje za turško tajno službo.[12] Bil je eden od treh javnih kriznih menedžerjev med pandemijo COVID-19, odgovoren za uveljavljanje ustavljanje javnega življenja in omejitve. Velja za močnega zagovornika begunske politike Sebastiana Kurza.[5]

Nehammer je vodil vladni odziv po terorističnem napadu na Dunaju leta 2020. Napadalca je opisal kot "islamističnega terorista" in simpatizerja Islamske države[13] ter priznal, da obveščevalne službe pod njegovo jurisdikcijo niso posredovale informacij, ki bi lahko preprečile napad.[14] Nehammerjeva žena in otroci so prejeli policijsko zaščito zaradi groženj s smrtjo, prejetih po napadu.[15]

Zvezni kancler uredi

Po tem, ko je Sebastian Kurz napovedal upokojitev iz politike in Alexander Schallenberg svoj odstop z mesta kanclerja (oba 2. decembra 2021), je izvršni organ stranke 3. decembra Nehammerja začasno imenoval za vodjo ÖVP. Kot zvezni kancler je prisegel 6. decembra 2021.[16][17][18] Na kongresu stranke je bil za predsednika tudi uradno izvoljen 14. maja 2022.[19]

Pod Nehammerjevim vodstvom je avstrijska vlada leta 2022 izvedla paket ukrepov v vrednosti šest milijard evrov, katerih cilj je bil ublažiti udarec naraščajočih življenjskih stroškov za gospodinjstva.[20] Decembra 2022 je bil med glavnimi nasprotniki vstopa Romunije in Bolgarije v schengensko območje.[21] V intervjuju za nemški časopis Die Welt je septembra 2023 Nehammer pozval k prekinitvi pogajanj o polnopravnem članstvu Turčijo v Evropski uniji ter razvoju novega koncepta v odnosih med EU in Turčijo.[22]

Zasebno uredi

Nehammer je član katoliških avstrijskih študentskih združenj Sonnberg Perchtoldsdorf znotraj Mittelschüler-Kartellverband.[4] Poročen je s članico ÖVP Katharino Nehammer. Imata dva otroka. Par je bil v začetku leta 2020 deležen kritik, saj je bila Katharina imenovana za tiskovno predstavnico ministrstva za obrambo, Herbert Kickl pa je vladi očital, da daje notranjo in obrambno politiko "v roke eni družini".[23] Julija 2020 je začela delati v zasebnem sektorju v odnosih z javnostmi. Nehammerjev tast je nekdanji voditelj ORF Peter Nidetzky.[24]

Sklici uredi

  1. ↑ Česko-Slovenská filmová databáze — 2001.
  2. ↑ Wer ist Wer
  3. ↑ »Karl Nehammer, MSc«. National Council (v nemščini). Pridobljeno 3. decembra 2021.
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 4,3 »Karl Nehammer, MSc«. Meine Abgeordneten (v nemščini). Pridobljeno 8. januarja 2020. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani MAbg, so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  5. ↑ 5,0 5,1 5,2 »Karl Nehammer in a portrait: Mars on the move«. Profil (v nemščini). 2. december 2021. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani Profil, so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  6. ↑ »NR Presidium: Kurz defends Köstinger decision«. ORF (v nemščini). 8. november 2017.
  7. ↑ »New People's Party Vienna: Gernot Blümel is lead candidate for Vienna«. Ots.at (v nemščini). Austrian People's Party. 5. julij 2019.
  8. ↑ »Federal list decided: ÖVP avoids surprises«. Tiroler Tageszeitung (v nemščini). 6. avgust 2019.
  9. ↑ »FPÖ sent Hübner again to the federal electoral authority«. ORF (v nemščini). 30. julij 2019.
  10. ↑ »Teams stand for coalition negotiations«. ORF (v nemščini). 12. november 2019.
  11. ↑ »From the party headquarters to the Ministry of the Interior«. ORF (v nemščini). 2. januar 2020.
  12. ↑ »Austria to file charges against Turkish spy: interior minister«. Reuters. 1. september 2020.
  13. ↑ »Vienna shooting: Austria hunts suspects after 'Islamist terror' attack«. BBC. 3. november 2020.
  14. ↑ »Vienna shooting: The night my safe city lost its innocence«. BBC. 7. november 2020.
  15. ↑ »Islamist threats: Nehammer's wife and children receive police protection«. Kleine Zeitung (v nemščini). 11. november 2020.
  16. ↑ »Austria Braces for Third Leader in Weeks After Political Storm«. Bloomberg News. 2. december 2021.
  17. ↑ »Immigration hardliner Karl Nehammer to take over as Austrian leader«. The Guardian. 4. december 2021.
  18. ↑ »Austria ruling party picks Nehammer for chancellor«. BBC. 3. december 2021.
  19. ↑ »STA: Nehammer izvoljen na čelo ljudske stranke«. www.sta.si. Pridobljeno 14. maja 2022.
  20. ↑ Francois Murphy (14 June 2022), Austria announces 6 billion euro package to address cost-of-living crisis Reuters.
  21. ↑ »Austria vetoes Bulgaria and Romania joining Europe's Schengen area«. The Local. 8. december 2022.
  22. ↑ »Österreich für Ende der EU-Beitrittsgespräche mit der Türkei«. www.welt.de (v nemščini). 11. september 2023.
  23. ↑ »Nehammer's wife becomes defense spokesperson«. Der Standard (v nemščini). 5. januar 2020.
  24. ↑ »Karl Nehammer's delicate mission«. Die Presse (v nemščini). 1. januar 2020.

Zunanje povezave uredi

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Karl_Nehammer&oldid=6194629«