Karel Avgust Švedski

Karel Avgust, rojen kot Kristijan Avgust Schleswig-Holstein-Sonderburg-Augustenborški,[4] je bil danski princ,[5] general danske vojske, generalni guverner Norveške (1808-1810) in leta 1810 do nenadne smrti kronski princ Švedske, * 9. julij 1768, Augustenborška palača, Augustenborg, Danska, † 28. maj 1810, Kvidinge, Švedska

Karel Avgust
Kronski princ Švedske
Per Krafft starejši (1809): Karel Avgust
Kronski princ Švedske
Kandidat7. januar 1810 – 28. maj 1810
PredhodnikGustav Švedski
(nezasedeno od 1809)
NaslednikKarel Ivan
(nezasedeno do poznega 1810)
Generalni guverner Norveške
Kandidat25. julij 1809 – 11. januar 1810
PredhodnikJakob Benzon
(nezasedeno od 1771)
NaslednikFriderik Hessenski
Rojstvo9. julij 1768({{padleft:1768|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:9|2|0}})[1][2][…]
Augustenborg[d]
Smrt28. maj 1810({{padleft:1810|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:28|2|0}})[1][2][…] (41 let)
Kvidinge, Švedska
Pokop
Riddarholmska cerkev
Imena
Kristijan Avgust Schleswig-Holstein-Sonderburg-Augustenboršli
RodbinaRodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Augustenburg
OčeFriderik Kristijan I., vojvoda Schleswig-Holstein-Sonderburg-Augustenburga
MatiŠarlota Schleswig-Holstein-Sonderburg-Plönska
Religijadanska cerkev

Družina uredi

Rojen je bil leta 1768 kot sin Friderika Kristijana I., vojvode Schleswig-Holstein-Sonderburg-Augustenburga, in kneginje Šarlote Schleswig-Holstein-Sonderburg-Plönske.[6] Bil je mlajši brat Friderika Kristijana II., vojvode Augustenborga, svak princese Luize Avguste Danske in stric Karoline Amalije Augustenburške, soproge danskega kralja, in Kristijana Avgusta, vojvode Augustenborga. On sam ni bil poročen.[6]

Kariera na Danskem in Norveškem uredi

Študiral je v Leipzigu, od koder se je leta 1785 vrnil na Dansko. Imenovan je bil za podpolkovnika, leta 1787 povišan v polkovnika in leta 1790 v generala. Od leta 1797 je bil stacioniran v Avstriji in sodeloval v bojih proti Napoleonu. Ko se je z Lunévillskim mirovnim sporazumom leta 1801 vojna druge koalicije končala, se je vrnil na Dansko. Leta 1803 je bil imenovan za poveljnika trdnjave Fredriksten na Norveškem, kjer je ostal do leta 1804.[6]

Leta 1807 se je po britanskem napadu na Dansko ponovno vključil v napoleonske vojne, tokrat na Napoleonovi strani kot nasprotnik Velike Britanije. Švedska se je leta 1808 pridružila Napoleonovim (in danskim) nasprotnikom. Kristijan Avgust je bil osrednja osebnost švedsko-norveške vojne, premagal Švede v bitkah pri Prestebakku in Toverudu in jih prisilil na umik na Švedsko. Leta 1808 je bil povišan v feldmaršala in naslednje leto postal generalni guverner Norveške.[6]

Švedska uredi

6. junija 1809 je po odstavitvi kralja Gustava IV. Adolfa švedski prestol zasedel Karel XIII. Novi kralj je moral sprejeti novo liberalno ustavo, ki jo je še isti dan potrdil Parlament deželnih stanov. Kralj sam se ni vmešaval v revolucionarna dogajanja, ki so ga privedla na prestol. Izčrpana Švedska je zdaj zahtevala samo mir.[7]

Kralj Karel XIII. ni imel otrok, zato je iskal primernega kandidata za svojega naslednika. Georg Adlersparre, glavni dirigent državnega dara leta 1809, je predlagal Friderika VI. Danskega, ki je ponudbo zavrnil. Adlersparre je nato začel pogledovati proti Norveški in poskušal pregovoriti Kristijana Avgusta, ki je postopoma sprejel idejo, da bi ga švedski kralj posinovil. Z izbiro se je strinjal tudi Karel XIII. in trije deželni stanovi: duhovščina, meščani in kmetje. Plemstvo je bilo zaradi pristašev odstavljenega kralja in njegovega mladoletnega sina bolj zadržano. Kralj se je 15. julija 1809 dokončno odločil, da bo Kristijana Avgusta posinovil,[6] ker bi njegovo veliko priljubljenost na Norveškem lahko izkoristil v švedskih načrtih za priključitev Norveške. V Kristijanu Avgustu je videl tudi moža, ki je kazal nekaj simpatij do Švedske, ker je med rusko-finsko vojno ni napadel.[8]

Po sklenitvi Fredrikshamnskega mirovnega sporazuma med Švedsko in Rusijo 17. septembra 1809, s katerim se je končala finska vojna, je bila Švedska pripravljena za inavguracijo Kristijana Avgusta. Iz Norveške je odpotoval 7. januarja 1810. Po prihodu na Švedsko je kot švedski kronski princ spremenil svoje ime v Karel Avgust. 18. aprila so ga kot prvega s takim statusom počastili s sprejemom v Švedska akademija znanosti in umetnosti.

 
Karlov spomenik v Kvidingu

Na Švedskem ni zapustil nobenih zgodovinskih sledi, ker je prezgodaj umrl. 28. maja 1810 je med vojaškim urjenjem padel s konja in se ubil. Obdukcija je pokazala, da je pred padcem doživel srčni napad, hkrati pa se je govorilo, da so ga zastrupili. Za njegov umor je bil obtožen maršal kraljestva, grof Axel von Fersen in bil 20. junija 1810 med pogrebom Karla Avgusta javno linčan. Kronskega princa so pokopali v cerkvi v Riddarholmnu, kjer so pokopavali švedske monarhe.[6]

Zapuščina uredi

Karlu Avgustu so po naročilu princa Friderika Hesskega leta 1810 v kraljevem parku Bygdøy v okolici Osla postavili spomenik. Karlu v čast so pred odhodom na Švedsko priredili veliko poslovilno zabavo, skupina premožnih meščanov pa je ustanovila dobrodelni sklad Prinds Christian Augusts Minde. Sklad je dobil veliko mestno hišo, ki še vedno nosi njegovo ime. Po njem so leta 1852 imenovali eno od ulic v Oslu.[6]

Na položaju švedskega kronskega princa ga je zamenjal Napoleonov maršal Charles-Jean Baptiste Bernadotte.

Predniki uredi

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
16. Ernest Günther, vojvoda Schleswig-Holstein-Sonderburg-Augustenburški
 
 
 
 
 
 
 
8. Knez Friderik Viljem Schleswig-Holstein-Sonderburg-Augustenburški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
17. Avgusta Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburška
 
 
 
 
 
 
 
4. Kristijan Avgust, vojvoda Schleswig-Holstein-Sonderburg-Augustenburški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
18. Friderik, grof Ahlefeldt-Rixingen zu Langelandski
 
 
 
 
 
 
 
9. Zofija Amalija Ahlefeld-Langelandska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
19. Marija Elizabeta Leiningen-Dagsburgška
 
 
 
 
 
 
 
2. Friderik Kristijan I., vojvoda Schleswig-Holstein-Sonderburg-Augustenburga
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
20. Kristijan V. Danski
 
 
 
 
 
 
 
10. Kristijan Gyldenløve, grof Samsøjski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
21. Zafija Amalija Moth
 
 
 
 
 
 
 
5. Friderika Luiza, grofica Danneskiold-Samsøejska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
22. Ulrik Friderik Gyldenløve, gro Laurviški
 
 
 
 
 
 
 
11. Šarlota Amalija Danneskjold-Laurviška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
23. Antoaneta Avgusta Aldenburška
 
 
 
 
 
 
 
1. Karel Avgust, švedski kronski princ
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
24. Avgist, vojvoda Schleswig-Holstein-Sonderburg-Plön-Norburski
 
 
 
 
 
 
 
12. Knez Kristijan Karel Schleswig-Holstein-Sonderburg-Plön-Norburški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
25. Elizabeta Šarlota Anhalt-Harzgerodska
 
 
 
 
 
 
 
6. Friderik Karel, vojvoda Schleswig-Holstein-Sonderburg-Plönski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
26. Ivan Franc Aichelberši
 
 
 
 
 
 
 
13. Doroteja Kristina Aichelberška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
27. Ana Zofija Trautenburška
 
 
 
 
 
 
 
3. Šarlota Amalija Viljemina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Plönska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
28. Konradd, grof Reventlowski
 
 
 
 
 
 
 
14. Kristijan Detlev, grof Reventlowski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
29. Ana Margareta Gabel
 
 
 
 
 
 
 
7. Kristina Armgardis Reventlowska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
15. Benedikta Margareta Brockdorffska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 


Sklici uredi

  1. 1,0 1,1 Karl August — 1917.
  2. 2,0 2,1 Norsk biografisk leksikonKunnskapsforlaget. — ISSN 2464-1502
  3. 3,0 3,1 Lundy D. R. The Peerage
  4. Christian August, Prins af Slesvig-Holsten-Sønderborg-Augustenborg. Dansk biografisk Lexikon.
  5. Burke's Royal Families of the World I. str. 278. ISBN 0-85011-023-8.
  6. 6,0 6,1 6,2 6,3 6,4 6,5 6,6 Mykland, Knut. [ https://nbl.snl.no/Christian_August Christian August]. In Helle, Knut (ur.). Norsk biografisk leksikon (norveščina). Oslo: Kunnskapsforlaget. Pridobljeno 24. junija 2009.
  7. Karl 2 – utdypning. Store norske leksikon.
  8. The Union's Last War: The Russian-Swedish War of 1808-09. The Napoleon Series.

Drugi viri uredi

  • Blomberg, Wenche (2006). Prinds Christian Augusts Minde - historie og visjoner om de fattiges kvartal (norveščina).
  • Sandström, Allan (1994). Sveriges sista krig - de dramatiska åren 1808-1809. Bokförlaget Libris, Örebro (švedđčina)
Karel Avgust, švedski kronski princ
Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Augustenburg
Rojen: 9. julij 1768 Umrl: 28. maj 1810
Švedska kraljevska družina
Nezasedeno
Zadnji nosilec naziva
Kronski princ Gustav Vasa
Dedič švedske krone
1810
Nezasedeno
Naslednji nosilec naziva
Charles-Jean Baptiste Bernadotte