Kapudan paša
Kapudan paša (osmansko turško قپودان پاشا, kapudan paša, sodobno turško kaptan paşa), znan tudi kot kapudan-ı derya (osmansko turško قپودان دریا, sodobno turško kaptan-ı derya, kapitan morja), je bil vrhovni komandant vojnega ladjevje Osmanskega cesarstva. Pozimi je bil njegov sedež običajno v Galati ali na Galipoliju, v drugem delu leta pa je bil običajno na plovbi.[1] Naziv kapudan paša je bil dokazano v rabi šele po letu 1567. Pred tem sta se za komandanta ladjevja uporabljala naziva derya bey (beg morja) and re'is kapudan (glavni kapitan).[2]
Naziv derya bey je bil kot uraden naziv v državni hierarhiji prvič podeljen med vladanjem Bajazida I. (vladal 1489-1403).[3] Po osvojitvi Konstantinopla leta 1453 je Mehmed II. (vladal 1444-1446 in 451-1481) povišal Baltaoğlu Sulejman bega za njegove zasluge v boju z Bizantinci v Zlatem rogu povišal na položaj sandžak bega.[1] Baltaoğlu je dobil v upravljanje sandžak Gelibolu (Galipoli), kjer je bila glavna baza osmanskega vojnega ladjevja, Galato, ki je bila pred osvojitvijo genovska kolonija, in Izmit, ki je davke namesto z denarjem plačeval z lesom za gradnjo ladij.[1]
Po velikih uspehih komandanta ladjevja Hajredina Barbarose so položaj kapudan paše leta 1535 dvignili na raven beglerbega in vezirja in k njegovemu ozemlju dodali ejaleta Arhipelag in Alžirija. Njegovi nasledniki so njegove posesti obdržali, njihov rang pa se je za več stoletij znižal na rang vezirja z dvema konjskima repoma.[1]
Uradna rezidenca kapudan paše je bil Divanlhane v cesarskem arzenalu v Zlatem rogu, vendar je bil zaradi upravljanja ejaleta Arhipelag in obiskov drugih ejaletov pogosto odsoten.[1] Njegov položaj je bil eden od najmočnejših in najprestižnejših v Osmanskem cesarstvu. Evlija Čelebi je poročal, da je imel letne dohodke 885.000 srebrnih akč. Dodatni dohodki, ki so v 18. in 19. stoletju dosegali 300.000 kuruşev, so pritekali od najemnin za obdelovalno zemljo na številnih egejskih otokih (iltizam).[2]
Položaj je dosegel višek v 16. stoletju, ko je osmansko ladjevje pod poveljstvom več zaporednih uspešnih kapudanov doseglo absolutno prevlado na Sredozemskem morju.[2] Položaj kapudan paše, na katerega so bili teoretično lahko imenovani samo aktualni admirali (kapudan-i hümayn), vodje cesarskega arzenala (tersane kethüdasi) ali v skrajnem primeru sandžakbegi Rodosa, so na prelomu 17. stoletja postopoma začeli zasedati dvorni izbranci in/ali osebe s pomanjkljivimi izkušnjami v vojskovanju na kopnem in na morju in osmansko ladjevje je začelo propadati.[2]
Ejaletu Arhipelag se je med tanzimatskimi reformami leta 1848 znižal položaj in ga podelil valiju Rodosa. Kapudan paše so obdržali svoj položaj, vendar so postali samo vojaški uslužbenci.[3]
Do 13. marca 1867, ko so položaj ukinili, je imelo Osmansko cesarstvo 161 kapudanov.[4] Namesto kapudana so uvedli položaj ministra pomorstva (bahriye nazırı), katerega so 1877 zamenjali s komandantom ladjevja.
Sklici uredi
- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 Shaw, Stanford J. History of the Ottoman Empire and Modern Turkey, Vol. 1, str. 131 ff. Cambridge University Press (Cambridge), 1976. Pridobljeno 12. septembra 2011.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 Ozbaran, S. (1997). Ḳapudan Pas̲h̲a. The Encyclopedia of Islam. New Edition, Volume IV: Ira–Kha. Leiden and New York: BRILL. str. 571–572. ISBN 90-0405745-5.
- ↑ 3,0 3,1 Gordon, Bruce R. Regnal Chronologies. The Aegean Islands: The Aegean Sea: Cezair Bahr-i-Sefid and the Kaptan-ý Derya (Kapudan Pasha - Lord Admiral). Pridobljeno 12. septembra 2011.
- ↑ Langensiepen, B., Güleryüz, Ahmet. The Ottoman Steam Navy, 1828-1923, str. 197. Naval Institute Press (Annapolis), 1995. ISBN 1-55750-659-0.