Kamen v Podjuni
Kamen v Podjuni (nemško: Stein im Jauntal) je dvojezična, slovensko-nemška oz. nemško-slovenska[2][3] vas v občini Škocjan v Podjuni, leži na nadmorski višini 472 m in ima 207 prebivalcev (stanje 2001).
| Kamen v Podjuni Stein im Jauntal | |
.JPG) | |
  Kamen v Podjuni | |
| Upravna delitev in vodenje | |
|---|---|
| Država |  Avstrija
|
| Dežela | Koroška |
| Okraj | Velikovec |
| Geografske značilnosti | |
| Površina | 606 km² |
| Nadmorska višina | 472 m |
| Statistika prebivalstva | |
| Prebivalstvo | 4.480 (1 januar 2020)[1] |
| - Gostota | 7 preb/km² |
| Ostale informacije | |
| Časovni pas | CET/CEST (UTC+1/+2) |
| Avtomobilske oznake | VK |
Kultura in znamenitosti uredi
Vas je kulturnozgodovinsko posebej zanimiva, ker pridejo v njenih šegah in navadah – zlasti v metanju kržejev v čast svete Liharde Kamenske – do izraza številni elementi slovenske kulturne in pravne zgodovine, ter preko procesov inkulturacije tudi številni tuji elementi (češčenje Liharde povzame grško in rimsko pomladno verovanje boginj Ceres in Demeter). V legendi o sv. Lihardi Kamenski imamo celo elemente karantanskega prava, saj je podarila svojemu sinu 5 slovanskih hub.[4]
Slovensko narečje uredi
Lokalna govorica spada pod rožansko narečje [5], ki je narečje slovenskega jezika in ki spada v koroško narečno skupino[6].
Katoliška župnijska cerkev Šentlovrenc uredi
Cerkev sv. Lovrenca oz. Šentlovrenc v dekanatu Dobrla vas je verjetno bila ustanovljena že v 11. stoletju, verjetno znotraj nekdane utrdbe oz. nekdanjega gradu v Kamnu. Danes je župnjia dvojezična.[7][8] Prvič je bila omenjena leta 1238 in je del srednjeveške grajske utrdbe iz 12. stoletja. Leta 1458 je bila le-ta uničena, vendar so vidni še ostanki nekdanjega obrambnega obzidja.
Posamezni deli male cerkvice, ki je zgrajena na krnu, ki je na južni in vzhodni strani posebej strm, so bili zgrajeni v raznih obdobjih. Kripta, katere kor ima znotraj tri strani, navzven pa je poloblo obliko, pripada romaniki. Križni obok najdemo v ladiji v eni traveji ter v koru oz. v apsidi; rebra pa preidejo v zid. Trije zaključni zidaki so okrogli. Stolp je iz novejše dobe. Kripta se razteza proti ladji je razdeljena s štirimi okroglimi stebri; kižni oboki so zaobljeni, mala polkrogla okna so vgrajena v debelih zidovih (v ladji 9 nog, v koru 6 nog). Romanska zgradba je iz tufa. Na južni strani cerkve se nahaja kostnica, ki je znotraj osmerokotna, zunaj pa okrogla. Okrašena je s polkroglo školko („concha“) iz sklesanega kamna, ima šilaste gotske oboke, dve polkrogli špranji v zidu, vrata s šilastim gotskim obokom ter stožčasto streho nad zidnim vencem.
Katoliška cerkvica Šmarjeta na pokopališču uredi
Katoliška cerkvica na pokopališču je posvečena sv. Margareti Antiohejski, Šmarjeti in je prav tako romanskega izvora s kasnejšimi spremembami. V baročnem glavnem oltarju se nahaja kip sv. Margarete ter dva stranska kipa. Na južnem notranjem zidu so ostanki gotske poslikave s freskami.
Koroški križev pot uredi
Posamezne postaje koroškega križevega pota, ki vodi iz doline k župnijski cerkvi so ustvarili sodobni umetniki.
Znamenja uredi
Posebno zanimiva sta veliko in malo Lihardino znamenje na vasi.
uredi
Metanje štručejev ali kržejev se obhaja vsako prvo nedeljo v februarju pred župnijsko cerkvijo. Šega se navezuje na milostno delo svete Liharde Kamenske. Ohranjena je tudi posebna slovenska ljudska pesem o Lihardi Kamenski.[9] [4]
Slike uredi
-
cerkev na pokopallišču Šmarjeta -
cerkev na pokopallišču Šmarjeta, notranjost -
cerkev na pokopallišču Šmarjeta, freska na južnem notranjem zidu -
„Veliko Lihardino znamenje“ v Kamnu v Podjuni
.JPG)
.JPG)
.jpg)
Promet uredi
Kamen v Podjuni dosežemo tako po cesti kot z vlakom. Postaja „Tinje-Kamen se nahaja na železniški progi Celovec - Pliberk. Glavna cesta pa povezuje Škocjan v Podjuni in Galicijo.
Literatura uredi
- Schnabl, Bojan-Ilija : Sveta Liharda kamenska, « Usmiljena mati Slovencev » in njeni podjunski štučeji. V: Nedelja (27.1.2013) str. 4–5.
- Gabrielle Russwurm-Biró; in sod. (2001). Dehio-Handbuch. Die Kunstdenkmäler Österreichs. Kärnten (3 izd.). Dunaj : Schroll. COBISS 512358028. ISBN 3-7031-0712-X.
- Matthias Kapeller (2001). Kirchen, Klöster und Kultur - Begegnungsräume in Kärnten. Verlag Carinthia, Klagenfurt. str. 158–159. COBISS 116044800. ISBN 3-85378-539-5.
- Jože Till (2009). 4 K in Stein im Jauntal in der Gemeinde St. Kanzian am Klopeinersee. Celovec ; Ljubljana ; Dunaj : Mohorjeva družba. COBISS 1824724. ISBN 978-3-7086-0400-8.
- M. Jurič: Kulturarbeit im ländlichen Raum am Beispiel der zweisprachigen Gemeinde St. Kanzian in Kärnten, Klagenfurt 1985.
- I. Kavčič (Red.), A. Malle: Auf dem Weg durch die Zeit. Streifzug durch 90 Jahre Kultur in St. Kanzian, Klagenfurt 1996.
- F. Isop: Kirche und Geschichte. Festschrift 1106-2006, St. Kanzian 2006.
- A. Polluk: Die Bewältigungs- und Abwehrmechanismen bei der Erinnerung bezüglich des Holocaust und Nationalsozialismus in St. Veit im Jauntal / Št. Vid v Podjuni. Klagenfurt 2006.
Sklici in opombe uredi
- ↑ Statistik Austria - Bevölkerung zu Jahresbeginn 2002–2020 nach Gemeinden (Gebietsstand 1.1.2020), 2020-01-01.
- ↑ A. F. Reiterer: Lebenswelt Muttersprache, Das Slowenische und seine heutige Wahrnehmung – ein Bericht. In: K. Anderwald, P. Karpf, H. Valentin (Hg.): Kärntner Jahrbuch für Politik 2000. Klagenfurt 2000, 340-362.
- ↑ A. F. Reiterer: Minderheiten Wegzählen? Methodische und inhaltliche Probleme amtlicher Sprachenzählungen. In: M. Pandel [e.a.] (Hg.): Ortstafelkonflikt in Kärnten – Krise oder Chance? Wien 2004, 25-38.
- ↑ 4,0 4,1 Schnabl, Bojan-Ilija : Sveta Liharda kamenska, « Usmiljena mati Slovencev » in njeni podjunski štučeji. V: Nedelja (27.1.2013) str. 4–5.
- ↑ Smole, Vera. 1998. "Slovenska narečja." Enciklopedija Slovenije vol. 12, pp. 1–5. Ljubljana: Mladinska knjiga, p. 2.
- ↑ Toporišič, Jože. 1992. Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba, p. 183.
- ↑ Vgl.: Liste der Pfarren im Dekanat Eberndorf/Dobrla vas, http://de.wikipedia.org/wiki/Liste_der_Pfarren_im_Dekanat_Eberndorf/Dobrla_vas
- ↑ Štefan Singer: Kultur- und Kirchengeschichte des Jauntales: Dekanat Eberndorf, Klagenfurt/Celovec 1979
- ↑ Pavle Zablatnik: Od zibelke do groba : ljudska verovanja, šege in navade na Koroškem. Celovec 1982; Pavle Zablatnik: Ljudska verovanja, šege in navade na Koroškem. Celovec 1984; Striezelwerfen (brauchtumsseiten.de);
Glej tudi uredi
Zunanje povezave uredi
- Občina Škocjan v Podjuni: Gemeinde St. Kanzian
- Prosvetno društvo Danica: [1]
- Slovensko prosvetno društvo VInko Poljanec Škocjan : http://www.vipo.at/
- Keltski muzej: http://www.keltenmuseum.klopein.at/ Arhivirano 2014-12-21 na Wayback Machine.