Kalijev permanganat

Kalijev permanganat
Imena
	Sistematično ime Kalijev permanganat
	Druga imena Hipermangan
Identifikatorji
Številka CAS	7722-64-7;
ECHA InfoCard	100.028.874
EC število	231-760-3;
CompTox Dashboard (EPA)	DTXSID2034839 ;
Lastnosti
Kemijska formula	KMnO4
Molska masa	158,0
Gostota	1,45 - 1,6 g/cm3
Topnost v vodi	200C 62,8; 650C 250,0
Farmakologija
Podatki o eksplozivu
Nevarnosti
R-stavki (zastarelo)	R8, R50/53
S-stavki (zastarelo)	S2, S60, S61
	Smrtni odmerek ali koncentracija (LD, LC):
LD50 (srednji odmerek)	1090 mg/kg peroralno podgana; 70 mg/kg endovenozno zajec
	Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa).
	Sklici infopolja

Kalijev permanganat se uporablja kot razkužilo v vodnih raztopinah 0,01 do 0,02%.

Identifikacija snovi uredi

Kalijev permanganat je brez vonja, črno-škrlatno-temno rumen kristalni prah s kemijsko formulo KMnO₄. Kot dezinficient se uporablja v 0,01 do 0,02% vodni raztopini. Smrtni odmerek kalija je 10g.

Lastnosti snovi uredi

Snov je črno-škrlatno-temno rumen kristalni prah brez vonja, dekompozicija nastopi pri 240°C z izločanjem kisika, produkti so alkalni, ni gorljiv, ni nevarnosti eksplozije, relativna gostota je 1,45-1,6g/cm³, topen v vodi: pri 20°C 62,8; pri 65°C 250,0. Je močan oksidant, inkompatibilen z jodidi, reducirajočimi snovmi ter večino organskih substanc.

Lastnosti uredi

Kalijev permanganat je poznan pod sinonimom hipermangan, uporablja se v proizvodnji zdravil in kot kemijski reagent v kemijski industriji. Dobavljiv je pri legalnih dobaviteljih farmacevtskih substanc, npr. Lex d.o.o. O uporabljenih količinah je potrebno letno poročati Uradu za kemikalije RS.

Nevarnosti za zdravje in fizične sposobnosti uredi

preparat ima močne oksidacijske lastnosti in se lahko vname ob kontaktu z gorljivimi snovmi.
preparat je škodljiv pri akutni izpostavljenosti in predstavlja resno grožnjo pri vdihavanju ali kontaktu s kožo. V nižjih koncentracijah deluje adstringentno, v večjih pa korozivno. Povzroča vnetje kože.
preparat je škodljiv pri akutni izpostavljenosti in predstavlja resno nevarnost za zdravje pri zaužitju. Povzroči globoke ulceracije sluznice. Ocenjena smrtna doza za kalij je 10g.

Obstojnost in reaktivnost uredi

neprimerni pogoji: stabilen v normalnih pogojih.
substance, katerih se izogibajte: izogibajte se kontakta z anorganskimi oksidacijskimi snovmi in kovinami v prahu.
nevarne reakcije: v bližini ognja oddaja razjedajoč dim.
produkti razpadanja: lahko ustvari toksične pline pri kontaktu s kislinami, alifatičnimi in aromatičnimi amini, karbamati, organskimi halogeniranimi snovmi, izocianati, organskimi sulfati, nitrati, organskimi fosfati in polimerizirajočimi snovmi. Lahko se vname pri kontaktu z drugimi snovmi.

Toksikološki podatki uredi

Akutna toksičnost

TDLO oralno: 2400 mcg/kg/die GIT (ženska),
DL 50 oralno: 1090 mg/kg (podgana),
DLLO oralno: 700 mg/kg (zajec).

Kronična toksičnost

DL 50 podkožno: 1090 mg/kg (podgana),
DLLO endovenozno: 70 mg/kg (zajec).

Ekotoksikološki podatki in odstranjevanje uredi

Preparat uporabljajte z upoštevanjem dobrih delovnih navad in izogibajte se raztresanja v okolje.

V kolikor je mogoče, izdelek ponovno uporabite, sicer ga odpeljite v pooblaščene obrate za uničevanje ali v zgorevalnike z nadzorovanim zgorevanjem. Postopati skladno z veljavnimi lokalnimi in nacionalnimi predpisi (URL RS št.: 84/98 in 45/00, 104/00.

Standardizacija raztopine ${\ce {KMnO4}}$ uredi

Kalijev manganat(VII) je običajno onesnažen z ${\ce {MnO2}}$ in ga ne moremo uporabiti kot primarni standard, zato ga moramo pred uporabo standardizirati. Raztopino ${\ce {KMnO4}}$ pripravljamo vedno s prekuhano destilirano vodo (s tem se znebimo kisika). Tako pripravljano raztopino moramo v temi in na sobni temperaturi starati nekaj dni, nato pa iz raztopine odfiltrirati nastali ${\ce {MnO(OH)2}}$ . Šele tako pripravljeno raztopino lahko standardiziramo. Kot primarni standard običajno uporabimo natrijev oksalat ${\ce {Na2C2O4}}$ , ki ga moramo predhodno posušiti. Sušimo ga 1 uro na 110°C. Reakcija poteka v kislem in pri povišani temperaturi (vroče titriramo pri 70 - 80°C - stene erlenmajerice morajo biti orošene). Za nakisanje običajno uporabimo žveplovo(VI) kislino, razredčeno z vodo v razmerju 1:4. Pri titraciji raztopino ${\ce {KMnO4}}$ nalijemo v bireto, raztopino natrijevega oksalata pa v erlenmajerico. Raztopino ${\ce {Na2C2O4}}$ vroče titriramo s ${\ce {KMnO4 (aq)}}$ do obstojne rožnate barve (prva prebitna kapljica raztopine kalijevega permanganata obarva raztopino rahlo vijolično - tako določimo končno točko titracije). Barva naj bo obstojna vsak 20 sekund. ${\ce {Mn^2+}}$ ioni, ki nastajajo med titracijo, reakcijo katalizirajo, zato reakcija na začetku poteka počasneje, na koncu pa hitreje.