Judovsko-rimske vojne
Judovsko-rimske vojne so bile niz velikih uporov Judov v rimski provinci Judeji proti Rimskemu cesarstvu.
| Judovsko-rimske vojne | |||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 Menora, judovski simbol, ki so ga rimski vojaki leta 70 odnesli iz jeruzalemskega templja | |||||||||
| |||||||||
| Udeleženci | |||||||||
 Rimsko cesarstvo |
judovski zeloti, judovski uporniki, Bar Kohbova armada | ||||||||
| Poveljniki in vodje | |||||||||
|
Tit Flavij Vespazijan Mark Lup Marcij Turbo Lucij Kvijet Hadrijan |
Simon Bar Giora, Elazar Ben Simon, Jehonatan mi-Guš Halav Artemion, Lukuas, Julijan in Pap Simon bar Kohba | ||||||||
| Moč | |||||||||
|
Veliki upor: 30.000 (Bet Horon) - 60.000 (obleganje Jeruzalema) Kitosova vojna: vzhodne rimske legije Bar Kohbova vstaja: 7 popolnih legij s kohortami in pomožnimi enotami 5 dodatanih legij, skupno približno 120.000 mož |
Veliki upor: 25.000 plus judovske milice, 20.000 Edomejcev Kitosova vojna: nekaj deset tisoč slabo organiziranih mož Bar Kohbova vstaja: 200.000 – 400.000 pripadnikov milic | ||||||||
| Žrtve in izgube | |||||||||
|
Veliki upor: XII. legija Fulminata je izgubila svojega aquila, sirski kontingent je bil uničen, skupno približno 20.000 mož Kitosova vojna: na Cipru ubitih 240.000,[1] v Ciranajki pa 200.000 civilistov Bar Kohbova vstaja: XXII. legija Deiotariana je bila uničena, IX. legija Hispana verjetno razpuščena,[2] X. legija Fretensis je utrpela težke izgube |
Veliki upor: 250.000[3] – poklanih 1,1 million (Jožef Flavij) in zasužnjenih 97.000 Judov ; Kitosova vojna: iztrebljenje judovskih skupnosti na Cipru, Cirenajki in Aleksandriji Bar Kohbova vstaja: poklano 400.000[3] – 580.000 (Kasij Dion) civilistov in pripadnikov milic, porušenih 985 judovskih vasi (Kasij Dion) | ||||||||
Nekateri viri mednje uvrščajo samo prvo judovsko-rimsko vojno (66-73) in Bar Kohbovo vstajo (132-135). Drugi viri k njim prištevajo tudi Kitosovo vojno (115-117), ki se je začela z uporom v judovski diaspori v Cirenajki in se je samo v zaključnem obdobju dogajala tudi v Judeji.
Judovsko-rimske vojne so za Jude pomenile velik udarec, saj so jih iz najštevilčnejšega ljudstva na vzhodnem Sredozemlju spremenile v razseljeno in preganjano manjšino. Dogodki so imeli velik vpliv tudi na judaizem, ker so Titove čete porušile jeruzalemski tempelj, ki je bil osrednje judovsko svetišče. Četudi so Samarijani v 4. stoletju dobili nakakšno avtonomijo in je Judom leta 614 uspelo ustanoviti kratkotrajno sasanidsko-judovsko državo, se je dejanska vladavina Judov na Bližnjem vzhodu ponovno vzpostavila šele na začetku 20. stoletja.
Vojne uredi
K judovsko-rimskim vojnam se prištevajo:
- Prva judovsko-rimska vojna (66-73), imenovana tudi prva judovska vstaja ali velika judovska vstaja. Začela se je z uporom leta 66, nadaljevala s padcem Galileje leta 67, uničenjem jeruzalemskega templja leta 70 in končala s padcem Masade leta 73.
- Druga judovsko-rimska vojna (115-117), znana tudi kot Kitosova vojna in upor izgnancev.
- Tretja judovsko-rimska vojna (132-135), imenovana tudi Bar Kohbova vstaja, druga judovsko-rimska vojna (če se ne šteje Kitosove vojne) ali tretja judovsko-rimska vojna (če se jo šteje).
Posledice uredi
Upori v Judeji, ki se je leta 135 preimenovala v Sirijo Palestino, so se nadaljevali tudi v Bizantinskem cesarstvu. Med njimi so najbolj znani
- upor proti Konstanciju Galu (351), ki se je začel v Sepforisu v Galileji,
- upor Samarijcev (484-572), ki se je začel v Neapolisu, in
- upor proti Herakliju (613), ki se je začel v Tiberiji v Galileji.
Sklici uredi
- ↑ »Cyprus«. JewishEncyclopedia.com.
- ↑ »Legio VIIII Hispana«. Livius. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. februarja 2015. Pridobljeno 26. oktobra 2012.
- ↑ 3,0 3,1 Rivka Shpak Lissak. »The Roman Policy: Elimination the Jewish National-Cultural Entity and the Jewish Majority in the Land of Israel«. Pridobljeno 15. januarja 2011.