Juan Gerardo Guaidó Márquez, venezuelski politik, * 28. julij 1983.[1]

Juan Guaidó
Portret
Začasni Predsednik Venezuele
Trenutni nosilec naziva
Začetek delovanja
23 Januar 2019
V sporu z Nicolasom Maduro
PredhodnikNicolás Maduro
10. Predsednik venezuelskega državnega zbora
Trenutni nosilec naziva
Začetek delovanja
5. januar 2019
PredhodnikOmar Barboza
Osebni podatki
RojstvoJuan Gerardo Antonio Guaidó Márquez
28. julij 1983({{padleft:1983|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:28|2|0}}) (40 let)
La Guaira[d]
Politična strankaLjudska volja
ZakonciFabiana Rosales
Otroci1 hčerka (Miranda Guaidó)
Poklicpolitik, industrijski inženir, Ingenieros
Podpis

Bil je predsednik Državnega zbora Venezuele, od januarja 2019 pa je delno priznan kot začasni predsednik Venezuele. Je član centristične socialdemokratske stranke Ljudska volja in zvezni poslanec v Državnem zboru, ki zastopa državo Vargas.

Med predsedniško krizo v Venezueli leta 2019 je Guaidó prisegel, da bo začasno predsedoval Venezueli, pri čemer bo izpodbijal vodstvo Nicolása Madura. Do februarja 2019 ga je za začasnega predsednika tako ali drugače priznalo več kot 50 vlad, med drugim ZDA, Kanada, Avstralija, Japonska ter veliko držav članic skupin Lima in EU.[2][3] Vrhovno sodišče Venezuele zavrača Guaidoja, Vrhovno sodišče v izgnanstvu pa ga priznava.[4][5]

Kmalu zatem, ko je Guaidó postal predsednik Državnega zbora, so ga organi na kratko zadržali, ker je izrazil pripravljenost za prevzem oblasti.[6] Prav tako mu je bilo prepovedano zapustiti državo in zamrznili so njegovo premoženje.

Začasni predsednik Venezuele uredi

Prevzem predsedniških pooblastil in dolžnosti uredi

 
Države glede priznanja (januar 2020):
  Venezuela
  Nevtralni
  Brez politične izjave
  Priznavajo Guaidoja
  Podpirajo Venezuelski državni zbor
  Podpirajo Madura

V 223. členu Venezuelske ustave piše: "ko je novoizvoljeni predsednik absolutno odsoten pred nastopom funkcije, bodo potekale nove volitve [...] in dokler predsednik ne bo izvoljen in prevzame funkcije, bo začasni predsednik predsednik državnega zbora".[7]

Po tem, kar sta on in drugi opisali kot "nelegitimen" začetek mandata Madura 10. januarja 2019, je Guaidó dejal, da je pripravljen prevzeti oblast in se oklicati za začasnega predsednika. [8] Državni zbor je razglasil, da je Guaidó prevzel pooblastila in dolžnosti predsednika, hkrati bodo nadaljevali z načrtom odstranitve Madura. [8][9] 23. januarja so pozvali k demonstracijam, na datum 61. obletnice padca diktature Marcosa Péreza Jiméneza. [4] Guaidó je za Wall Street Journal povedal, da "ne gre za obračanje rok, lomljenje kolen, temveč za podajanje roke" in ponudil "amnestijo vojakom, ki si bodo prizadevali za tranzicijo oblasti". [10] Pred velikim številom demonstrantov, ki so 23. januarja prišli na ulice mest po vsej Venezueli in drugod po svetu,[11][12] je Guaidó prisegel "pred vsemogočnim Bogom ... da bo formalno prevzel izvršilno oblast kot predsednik Venezuele". [13]

Sklici uredi

  1. »Diputado por Vargas Juan Guaidó« (v španščini). Popular Will Party. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. novembra 2018. Pridobljeno 15. januarja 2019.
  2. »Venezuela opposition plans aid hub in Brazil, mobilizes volunteers«. France 24. 11. februar 2019. Pridobljeno 11. februarja 2019.
  3. Meredith, Sam (12. februar 2019). »How a nationwide protest against Maduro could shape Venezuela's future«. CNBC. Pridobljeno 12. februarja 2019.
  4. 4,0 4,1 »Guaido vs Maduro: Who backs Venezuela's two presidents?«. CNBC. Reuters. 24. januar 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. januarja 2019. Pridobljeno 27. januarja 2019.
  5. »Maduro vs. Guaido: Who is backing whom?«. France24. 28. januar 2019. Pridobljeno 4. februarja 2019.
  6. »Juan Guaidó: Venezuela's opposition leader briefly detained«. BBC. 13. januar 2019. Pridobljeno 27. januarja 2019.
  7. Bello, Camille. »Is it legal for Juan Guaido to be proclaimed Venezuela's interim president?«. Euronews. Pridobljeno 27. januarja 2019.
  8. 8,0 8,1 Phillips, Tom (11. januar 2019). »Venezuela: opposition leader declares himself ready to assume presidency«. The Guardian. ISSN 0261-3077. Pridobljeno 24. januarja 2019.
  9. »Juan Guaidó: Me apego a los artículos 333, 350 y 233 para lograr el cese de la usurpación y convocar elecciones libres con la unión del pueblo, FAN y comunidad internacional«. www.asambleanacional.gob.ve. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. maja 2019. Pridobljeno 24. januarja 2019.
  10. Castro, Maolis and Juan Forero (24. januar 2019). »From Quiet Beginnings, Maduro's Challenger Raises Voice in Venezuela«. Wall Street Journal. via ProQuest: Dow Jones Institutional News. Pridobljeno 27. januarja 2019.
  11. »Protestas en Venezuela: miles de personas participan en manifestaciones masivas contra el gobierno de Maduro«. BBC NewsMundo (v španščini). 23. januar 2019. Pridobljeno 28. januarja 2019.
  12. »Las 50 fotos de las masivas marchas contra la dictadura de Nicolás Maduro en Venezuela y Latinoamérica«. Infobae (v španščini). 24. januar 2019. Pridobljeno 28. januarja 2019.
  13. Sanchez, Ray; Chavez, Nicole (23. januar 2019). »Maduro defiant as Venezuelan opposition leader declares himself acting president«. CNN. Pridobljeno 28. januarja 2019.