Jelena De Belder-Kovačič

Jelena baronica de Belder-Kovačič, slovenska botaničarka, * 23. avgust 1925, Jesenovec, Beli Manastir na Hrvaškem[2]:12, † 31. avgust 2003, Krk.

Jelena De Belder-Kovačič
Portret
Rojstvo23. avgust 1925({{padleft:1925|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:23|2|0}})[1]
Jugoslavija
Smrt31. avgust 2003({{padleft:2003|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:31|2|0}})[1] (78 let)
Krk
Državljanstvo Belgija
 Slovenija
 SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
 SHS
Poklichortikulturistka, botaničarka

Njena starša, Elizabeta (roj. Zorčič) in Andrej Kovačič, sta bila Slovenca, rojena v bližini Maribora. Njen materni jezik je bil slovenski. Oče Andrej Kovačič, zelo sposoben agronom in dober menedžer, je bil direktor vinogradov na posestvu Belje v bližini Osijeka na severozahodu Hrvaške. V okolici je bil urejen angleški park. Del posestva je bil namenjen za raziskovanje in tako se je Jelena že v mladosti seznanila s skrivnostmi izbora rastlin[2]:15.

Mladost je preživela na Hrvaškem, na Belju ob Donavi. Leta 1945 se je vpisala na Kmetijsko-gozdarsko fakulteto v Zagrebu, kjer je študirala agronomijo. Nato je nekaj časa delala v vrtnarijah po zahodni Evropi. Leta 1954 se je poročila z Robertom De Belder (1921–1995) in se za stalno preselila v Belgijo. Tam je z možem prenovila arboretum, ki je zaslovel kot ena prostorsko najlepše urejenih zbirk drevja in študijsko središče.[3]

V svojem življenju je vzgojila več kot sto sort okrasnih dreves, grmov in zelik. Sodelovala je pri treh dokumentarnih serijah produkcije RTV Slovenija; List in cvet (1994), Okus po cvetju (1998) ter Okus po plodovih.

De Belder-Kovačičeva je med drugim v svoji karieri prejela najvišje priznanje angleškega Kraljevega hortikulturnega združenja, belgijski kralj Albert II. Belgijski pa ji je za zasluge pri razvoju horitikulture leta 1996 podelil naslov baronice[4]. Leta 1999 je bila nominirana za Slovenko leta, vendar naslova ni osvojila. Bila je tudi častna meščanka belgijskega mesta Kalmthout.

Ima dva otroka: Diane (13. april 1960) in Danny (20. junij 1955)[2]:65–67.

Viri in reference uredi

  • Diane Adriaenssen, Jelena et Robert de Belder, généreux comme la nature elle-même, Bruxelles, Éditions LACONTI, 2005, str. 349
  1. 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  2. 2,0 2,1 2,2 Jelena in Robert De Belder, Plemenita kot mati narava (COBISS)
  3. »Jelena baronica de Belder-Kovačič«. Pridobljeno 26. avgusta 2016.
  4. »Umrla Jelena De Belder-Kovačič«. Dnevnik. Pridobljeno 18. junija 2013.

Glej tudi uredi