Japonski dresnik (znanstveno ime Fallopia japonica) je invazivna trajnica, z grmičasto razrastjo, ki izvira iz Japonske. Sodi med 100 najbolj invazivnih rastlin sveta, za katero v Sloveniji velja prepoved sajenja v okrasne in druge namene.[2]

Japonski dresnik

Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Red: Caryophyllales (klinčkovci)
Družina: Polygonaceae (dresnovke)
Rod: Fallopia (dresnik)
Vrsta: F. japonica
Znanstveno ime
Fallopia japonica
(Houtt.) Ronse Decr. 1988
Sinonimi[1]
Sinonimi
  • Polygonum cuspidatum Siebold & Zucc.
  • Reynoutria japonica Houtt. 1777
  • Polygonum japonicum (Houtt.) S.L.Welsh 2008, illegitimate homonym not Meisner 1856
  • Fallopia compacta (Hook.f.) G.H.Loos & P.Keil
  • Fallopia japonica (Houtt.) Ronse Decr.
  • Pleuropterus cuspidatus (Siebold & Zucc.) H.Gross
  • Pleuropterus zuccarinii (Small) Small
  • Polygonum compactum Hook.f.
  • Polygonum hachidyoense Makino
  • Polygonum reynoutria Makino
  • Polygonum sieboldii de Vriese ex L.H.Bailey 1901 not Meisner 1856
  • Polygonum zuccarinii Small
  • Reynoutria compacta (Hook.f.) Nakai
  • Reynoutria hachidyoensis (Makino) Nakai
  • Reynoutria hachijoensis Nakai ex Jotani
  • Reynoutria hastata Nakai ex Ui
  • Reynoutria henryi Nakai
  • Reynoutria uzenensis (Honda) Honda
  • Tiniaria japonica (Houtt.) Hedberg

Opis uredi

Japonski dresnik je od dva do tri metre visok grm, ki zraste iz podzemnih delov vsako vegetacijsko sezono. Pozimi nadzemni deli odmrejo, podzemne korenike, ki so zelo razrasle in lahko segajo več metrov stran od materinske rastline, pa prezimijo. Zanj je značilno kolenčasto členjeno votlo steblo, ki spominja na steblo bambusa. Pri košenju iz korenik na različnih mestih poženejo do nekaj decimetrov visoka stebla, ki običajno ne cvetijo in niso votla.[3] Nad kolenci izraščajo celorobi, široko jajčasti listi, ki so dolgi od 5 do 15, redkeje 20 cm in široki do 10 cm. Imajo prisekano dno in naglo zožen vrh ter so na steblo nameščeni premenjalno. Nad listi steblo obdajajo v cevasto tvorbo, škornjico, preoblikovani prilisti.

 
Steblo in listi

Japonski dresnik v Sloveniji vzcveti konec julija in ima drobne belkaste do zelenkaste cvetove, ki so združeni v pokončna latasta socvetja. Cvetovi so enospolni, z zakrnelimi, vendar opaznimi zasnovami organov drugega spola. Cvetnih listov je pet, zunanji trije se s širokimi robovi stikajo in obdajajo razvijajoč plod, trikotni orešek, ki je zrel črno obarvan.[4]

Širjenje po svetu uredi

V Evropo so japonski dresnik iz Japonske zanesli Nizozemci leta 1823. Nato so ga kot okrasno rastlino začeli kultivirati v vrtovih in parkih. Prvi zapisi o japonskem dresniku v naravi se pojavijo leta 1892. Kasneje se je rastlina sadila za utrjevanje brežin in preprečevanje erozije, pa tudi kot krmna in medonosna rastlina.[4]

Razširjenost v Sloveniji uredi

V Sloveniji je pojav japonskega dresnika prvi omenil August von Hayek, ki je pojav te rastline zabeležil ob Savinji pri Celju leta 1908. Leta 1937 se je rastlina pojavila v Ljubljani in ob Bohinjskem jezeru. V letih 1981 in 1982 je o širjenju japonskega dresnika po Sloveniji pisal botanik Vinko Strgar. Danes je japonski dresnik pogost po vsej Sloveniji, kjer ga srečamo zlasti ob rekah in potokih. Redkeje se pojavlja v submediteranskem in alpskem fitogeografskem območju.[4]

Uporabnost uredi

Mlada stebla rastline so užitna in se v domovini rastline uporabljajo v človeški prehrani. Poganjki so kisli, njihov okus pa je podoben okusu rabarbare.[5]

Rastlina se uporablja tudi v tradicionalni kitajski ter japonski medicini za zdravljenje glivičnih obolenj, kožnih vnetij in pri kardiovaskularnih boleznih. Ena izmed aktivnih učinkovin rastline naj bi bila resveratrol in njegov glukozid piceid.[6]

Reference uredi

  1. »The Plant List, Reynoutria japonica Houtt«. Royal Botanic Gardens Kew and Missouri Botanic Garden. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. avgusta 2019. Pridobljeno 20. februarja 2017.
  2. »JAPONSKI DRESNIK (FALLOPIA JAPONICA)«. Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. septembra 2017. Pridobljeno 7. septembra 2017.
  3. »How To Identify Japanese Knotweed, Knotweed Identification Card & Pictures«. Phlorum.com. Pridobljeno 26. junija 2017.
  4. 4,0 4,1 4,2 »Dresnik«. Gozdarski inštitut Slovenije. Pridobljeno 7. septembra 2017.
  5. »Pilot project of Bionic Knotweed Control in Wiesbaden, Germany«. Newtritionink.de. Pridobljeno 30. junija 2014.
  6. Wenzel E, Somoza V; Somoza (Maj 2005). »Metabolism and bioavailability of trans-resveratrol«. Mol Nutr Food Res. 49 (5): 472–81. doi:10.1002/mnfr.200500010. PMID 15779070.