Jakob Sket
Jakob Sket, slovenski pisatelj, pedagog in urednik, * 2. maj 1852, Mestinje (občina Šmarje pri Jelšah), † 11. april 1912, Trnja vas pri Celovcu.
| Jakob Sket | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 2. maj 1852[1] Mestinje[1] |
| Smrt | 11. april 1912[1] (59 let) Celovec[1] |
| Državljanstvo |  Cislajtanija Avstrijsko cesarstvo |
| Poklic | urednik, pisatelj, pedagog, učitelj, filolog, slovenist |
Življenjepis uredi
Rodil se je očetu Juriju in materi Barbari. Sket je v Gradcu študiral slovenščino, nemščino in klasično filologijo ter prav tam 1878 tudi doktoriral. Po doktoratu se je zaposlil na celovški gimnaziji, kjer je ostal do upokojitve leta 1908. Po njegovi zaslugi je za slovenske dijake postala slovenščina maturitetni predmet. Sket je nadaljeval delo A. Janežiča, sestavljal šolska berila in slovnice za vse razredne stopnje. Predelal je Janežičevo Slovensko slovnico, ki je v petih izdajah izšla od leta 1889 do 1911, in sestavil dve slovenski vadnici za Nemce ter slovensko-nemški in nemško-slovenski slovarček. Od leta 1881 do 1886 je bil urednik časopisa Kres, od 1889 do 1906 pa Mohorjeve družbe v Celovcu, od 1911 tudi njen ravnatelj.
Literarno delo uredi
Prva literarna dela je Sket objavljal v Kresu: avtobiografski roman Milko Vogrin, noveli Žrtva ljubosumnosti in Slika in srce. Pisal je tudi literarnozgodovinske spise o starejših slovenskih delavcih in o Mohorjevi družbi. Osrednje Sketovo leposlovno delo je povest iz turških časov, Miklova Zala (Celovec, 1884). Dosegla je izjemen uspeh, večkrat je bila tudi dramatizirana, postala je ena izmed najbolj priljubljenih ljudskih iger.
Glej tudi uredi
Viri uredi
- Sket Jakob: Miklova Zala, Družba sv. Mohorja v Celovcu, 1884 (Slovenske večernice, 38. zvezek)
Literatura uredi
- Enciklopedija Slovenije; knjiga 11, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997
- Janež, Stanko, Pregled Slovenske književnosti, Založba Obzorja Maribor, 1978
Zunanje povezave uredi
- France Koblar: Jakob Sket. Slovenski biografski leksikon 1925–1991. Elektronska izdaja. Ljubljana: SAZU, 2009.
- Miklova Zala na Wikiviru [1]
