Hugo Rafael Chávez Frías (IPA: ['uɰo rafa'el 'tʃaβes 'fɾias]), venezuelski politik, * 28. julij 1954, † 5. marec 2013.

Hugo Chávez
Portret
45. predsednik Venezuele
Na položaju
2. februar 1999 – 5. marec 2013
PredhodnikRafael Caldera
NaslednikNicolás Maduro
Osebni podatki
RojstvoHugo Rafael Chávez Frías
28. julij 1954({{padleft:1954|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:28|2|0}})[1][2][…]
Sabaneta[d], Venezuela
Smrt5. marec 2013({{padleft:2013|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:5|2|0}})[4][1][…] (58 let)
Hospital Militar de Caracas[d], San Juan[d][1]
Politična strankaGibanje za peto republiko
Poklicpolitik, častnik
Podpis
Spletna stranchavez.org.ve
todochavez.gob.ve

Bil je 45. predsednik Venezuele.[5]

Kot voditelj »Bolivarske revolucije« je Chávez promoviral svojo vizijo demokratičnega socializma,[6] latinskoameriško povezovanje in protiimperializem. Bil je tudi hud kritik neoliberalne globalizacije in zunanje politike Združenih držav Amerike.[7]

Kot vojaški častnik je Chávez po spodletelem državnem udaru proti bivšemu predsedniku Carlosu Pérezu leta 1992 ustanovil levičarsko Gibanje za peto republiko in bil leta 1998 z obljubami o pomoči revni večini Venezuelčanov izvoljen za predsednika Venezuele[8], nato pa ponovno leta 2000 in 2006. V domovini je organiziral Bolivarske misijone, katerih cilji so boj proti boleznim, nepismenosti, nedohranjenosti, revščini in drugi družbeni problematiki; v tujini pa se je s podpiranjem alternativnih modelov ekonomskega razvoja boril proti washingtonskemu konsenzu in si prizadeval za sodelovanje med revnimi narodi sveta, s posebnim poudarkom na Latinski Ameriki.

Chávezove reforme so v Venezueli in na tujem skrajno sporne in jih nekateri silovito hvalijo, spet drugi pa neusmiljeno kritizirajo. Venezuelčani so razdeljeni med tiste, ki pravijo, da je okrepil revne in spodbudil gospodarsko rast, in one, ki ga imajo za avtokrata in krivca za gospodarski neuspeh.[navedi vir] Nekatere tuje vlade so ga dojemale predvsem kot grožnjo svetovnim cenam nafte in regionalni stabilnosti, drugi pa cenijo njegovo obojestransko trgovino in dogovore o medsebojni pomoči. Chavéz vsekakor ostaja med najbolj zapletenimi, spornimi in zanimivimi osebami sodobnega političnega dogajanja. Maja 2006 ga je revija Time uvrstila med 100 najvplivnejših danes živečih ljudi.[9]

3. decembra 2006 je Chávez znova kandidiral na predsedniških volitvah; njegov najmočnejši nasprotnik je bil Manuel Rosales. Po preliminarnih poročilih Volilnega narodnega sveta (CNE) je prejel 61,3% glasov.[10] Na položaju je tako ostal do svoje smrti marca 2013.[11]

Viri in opombe uredi

  1. 1,0 1,1 1,2 Record #123854008 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. 2,0 2,1 Person Profile // Internet Movie Database — 1990.
  3. data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  4. President Hugo Chavez confirmed dead |BBC News
  5. Universidad Católica Andrés Bello. "Cuadro de Presidentes Venezolanos". Pridobljeno iz Internet Archive, 25. november 2004. (špansko)
  6. Munckton, Stuart (13. marec 2005). »Chavez steps up calls for socialism«. ZNet. Pridobljeno 4. junija 2006.
  7. Ellner, Steve. »The 'Radical' Thesis on Globalisation and the Case of Venezuela's Hugo Chavez" Latin American Perspectives, Vol. 29, No. 6, Globalization and Globalism in Latin America and the Caribbean. (november, 2002), str. 88-93. Stabilni URL.
  8. McCoy and Trinkunas (februar 1999), str. 49.
  9. Padgett, Tim (8. maj 2006). »Hugo Chavez: Leading the Left-Wing Charge«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. aprila 2013. Pridobljeno 26. julija 2006.
  10. [1]
  11. Cawthorne, Andrew (5. marec 2013). »Venezuela's Hugo Chavez dies from cancer: VP«. Reuters. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. septembra 2015. Pridobljeno 5. marca 2013.

Zunanje povezave uredi