Množica pravilnih n-kotnih hozoedrov

Zgled šestkotnega hozoedra na sferi
vrsta pravilni plieder
ali sferno tlakovanje
stranske ploskve n dvokotnikov
robovi n
oglišča 2
Schläflijev simbol {2,n}
konfiguracija oglišča 2n
Coxeter-Dinkinov diagram
Wythoffov simbol n | 2 2
simetrijske grupe Dnh,
[2,n],
(*22n) reda 4n
grupe vrtenja Dn,
[2,n]+,
(22n) reda 2n
dualni polieder dieder

Hozoeder je v geometriji teselacija lun na sferni ploskvi, tako da vsaki luni pripadata po dve presečišči. Pravilni n-kotni hozoeder ima Schläflijev simbol {2, n}.

Ta žoga za plažo kaže hozoeder s šestimi lunami, ki bi jih videli, če bi odstranili bele kroge na koncu.

Za pravilne poliedre, ki imajo Schläflijev simbol {m, n} se dobi število mnogokotnikovih stranskih ploskev s pomočjo obrazca:

Hozoedri kot pravilni poliedri uredi

Platonska telesa so edine celoštevilčne rešitve za m ≥ 3 in n ≥ 3. Omejitev m ≥ 3 povzroča, da imajo stranske ploskve mnogokotnika najmanj tri stranice.

Če se obravnava sferno tlakovanje, se ta omejitev oslabi, ker se dvokotniki lahko prikažejo kot sferne lune, ki imajo neničelno površino. Če pa se dovoli m = 2, se s tem dovoli novo skupino pravilnih poliedrov, ki se imenujejo hozoedri. Na sferni površini so poliedri {2, n} predstavljeni z n lunami. Notranji koti so 2π/n. Vse te lune imajo skupno presečišče.

 
Pravilen trikotni hozoeder prikazan kot teselacija treh sfernih lun na sferi.
 
Pravilni štirikotni hozoeder, prikazan kot teselacija štirih sfernih lun, ki se nahajajo na sferi.

Odnos do Steinmetzevih teles uredi

Štirikotni hozoeder je topološko enak kot dvojni valj (pravokotno križanje dveh valjev) Steinmetzevih teles.[1]

Hozotopi uredi

Mnogorazsežni analogi se v splošnem imenujejo hozotopi. Pravilni hozotop s Schläflijevim simbolom {2, p, q,..., q} ima dve oglišči, vsako ima sliko oglišča {p,...,q}. Dvorazsežni hozotop {2} se imenuje dvokotnik.

Glej tudi uredi

Sklici uredi

  1. Weisstein, Eric Wolfgang. »SteinmetzSolid«. MathWorld.

Zunanje povezave uredi