Honiara (iz lokalne fraze nahoniara - »obrnjen proti pasatom«) je glavno mesto Salomonovih otokov in s približno 65.000 prebivalci (po popisu leta 2009[1]) največje naselje v državi. Stoji ob izlivu reke Mataniko in rtu Point Cruz na severni obali otoka Guadalcanal ter predstavlja politično, prometno in trgovsko središče. Mesto je stisnjeno na ozkem ravninskem pasu med obalo in vzpetinami v zaledju, kar omejuje njegovo širitev.[2][3] Predstavlja eno od desetih provinc v upravni delitvi Salomonovih otokov.[4]

Honiara
Zračni posnetek mesta
Zračni posnetek mesta
Zastava Honiara
Zastava
Honiara se nahaja v Salomonovi otoki
Honiara
Honiara
Koordinati: 9°26′S 159°57′E / 9.433°S 159.950°E / -9.433; 159.950
Država Salomonovi otoki
ProvincaHoniara Town
OtokGuadalcanal
Upravljanje
 • ŽupanIsrael Maeoli
Površina
 • Skupno22 km2
Nadm. višina
29 m
Prebivalstvo
 (2009)[1]
 • Skupno64.609
 • Gostota2.900 preb./km2
Časovni pasUTC+11 (UTC)
PodnebjeAf

Je mlado mesto. Nastalo je po drugi svetovni vojni na ozemlju vojaške baze, ki jo je ameriška vojska zgradila ob pomembnem vojaškem letališču (Henderson Airfield). Območje je bilo med vojno prizorišče srditih bojev na pacifiškem bojišču (bitka za Guadalcanal), ki so se končali z ameriško zmago. Naselje je kmalu pričelo hitro rasti, saj je pritegnilo številne mlade otočane, ki so tu našli delo in priložnost za pobeg od rigidne tradicionalne družbene ureditve. Leta 1952 je nadomestilo kraj Tulagi, ki ga je uničilo japonsko bombardiranje, kot glavno mesto takratnega britanskega protektorata, zato je kolonialna vlada zagnala obsežen program širitve in do sredine 1990. let je število prebivalcev preseglo 50.000. Tu so zastopane praktično vse etnične skupine, hkrati pa se razvija tudi urbana kultura pod vplivom Zahoda.[2][3] Morje ob rtu Point Cruz so poglobili in rt spremenili v pristaniški kompleks, na lokaciji nekdanjega vojaškega letališča (približno 15 km vzhodno od Honiare) pa je bilo zgrajeno mednarodno letališče Honiara.[5]

V zadnjih desetletjih je Honiara prizorišče medetničnih napetosti, ki jih povzroča priseljevanje z drugih otokov, predvsem z otoka Malaita severovzhodno od Guadalcanala.[4] Leta 1999 je izbruhnilo medetnično nasilje, kljub posredovanju predstavnikov Skupnosti narodov med oboroženimi skupinami obeh strani je prišlo leta 2000 v Honiari do poskusa državnega udara, ki je pripeljal državo na rob državljanske vojne.[6] Vnovič je nasilje izbruhnilo leta 2006, ko so prebivalci usmerili gnev tudi proti kitajskim priseljencem in močno poškodovali njihovo sosesko s tržnicami in lokali.[7]

Geografija uredi

Podnebje uredi

Podnebni podatki za Honiara
Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Letno
Rekordno visoka temperatura °C 33.9 34.1 33.9 33.4 33.6 32.8 33.3 33.5 33.4 33.3 33.4 34.8 34.8
Povprečna visoka temperatura °C 30.7 30.5 30.2 30.5 30.7 30.4 30.1 30.4 30.6 30.7 30.7 30.5 30.5
Povprečna dnevna temperatura °C 26.7 26.6 26.6 26.5 26.6 26.4 26.1 26.2 26.5 26.5 26.7 26.8 26.5
Povprečna nizka temperatura °C 23.0 23.0 23.0 22.9 22.8 22.5 22.2 22.1 22.3 22.5 22.7 23.0 22.7
Rekordno nizka temperatura °C 20.2 20.7 20.7 20.1 20.5 19.4 18.7 18.8 18.3 17.6 17.8 20.5 17.6
Povprečna količina padavin mm 277 287 362 214 141 97 100 92 95 154 141 217 2.177
Povp. št. dni s padavinami (≥ 0.1 mm) 19 19 23 18 15 13 15 13 13 16 15 18 197
Povprečna relativna vlažnost (%) 80 81 81 80 80 79 75 73 73 75 76 77 78
Povp. št. sončnih ur 186.0 155.4 198.4 192.0 210.8 198.0 186.0 204.6 192.0 226.3 216.0 164.3 2.329,8
Povp. št. sončnih ur na dan 6.0 5.5 6.4 6.4 6.8 6.6 6.0 6.6 6.4 7.3 7.2 5.3 6.4
Vir: Deutscher Wetterdienst[8]


Mednarodne povezave uredi

Honiara ima uradne povezave (pobratena/sestrska mesta oz. mesta dvojčki) z naslednjimi mesti po svetu:

Sklici in opombe uredi

  1. 1,0 1,1 »2009 Census population by wards«. Solomon Islands National Statistical Office. Pridobljeno 5. februarja 2017.
  2. 2,0 2,1 »Honiara«. Britannica Online. Pridobljeno 5. februarja 2017.
  3. 3,0 3,1 Lal, Brij V.; Fortune, Kate, ur. (2000). »Honiara«. The Pacific Islands: An Encyclopedia. University of Hawaii Press. str. 94–95. ISBN 9780824822651.
  4. 4,0 4,1 Overley, Sarah (5. november 1999). »Solomon Islands Conflict«. Univerza Nebraske, Omaha. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. maja 2017. Pridobljeno 5. februarja 2017.
  5. Rottman, Gordon L. (2002). World War II Pacific Island Guide: A Geo-military Study. Greenwood Publishing Group. str. 117. ISBN 978-0-313-31395-0.
  6. »Ethnic tension behind Solomons coup«. BBC News. 7. junij 2000. Pridobljeno 5. februarja 2017.
  7. Spiller, Penny (21. april 2006). »Riots highlight Chinese tensions«. BBC News. Pridobljeno 5. februarja 2017.
  8. »Klimatafel von Honiara / Insel Guadalcanal / Salomonen« (PDF) (v nemščini). Deutscher Wetterdienst. Pridobljeno 22. novembra 2016.
  9. »Luganville and Honiara establish sister city relations«. Vanuatu Daily Post. 21. marec 2013. Arhivirano iz spletišča dne 14. julija 2013. Pridobljeno 5. februarja 2017.

Zunanje povezave uredi

  •   Predstavnosti o temi Honiara v Wikimedijini zbirki
  •   Honiara – potovalne informacije v Wikipotovanju