Grosular
Grosular ali grosularit je kalcijev aluminijev silikat iz skupine granatov s kemično formulo Ca3Al2(SiO4)3.[1] Kalcij je lahko delno zamenjan z železovimi ioni Fe2+, aluminij pa z železovimi ioni Fe3+. Ime je dobil po kosmulji (Ribes grossularia), kateri so podobni zeleni grosularji iz Sibirije. Grosular je lahko tudi oranžno rdeč, rdeč in rumen.
| Grosular | |
|---|---|
 Grosularjev dodekaeder (velikost 0,7 cm) iz Coahuile, Mehika | |
| Splošno | |
| Kategorija | VIII. razred - Silikati, otočni silikat iz skupine granatov |
| Kemijska formula | Ca3Al2(SiO4)3 |
| Lastnosti | |
| Barva | Svetlo do temno zelena, svetlo do temno rumena do rdečkasto rjava, včasih prozorna do neprozorna rožnata; nekateri redki primerki so tudi brezbarvni[1] |
| Kristalni sistem | Kubični[1] |
| Razkolnost | Brez |
| Lom | Školjakst do neraven[1] |
| Trdota | 7 - 7,5[1] |
| Sijaj | Masten do steklast[1] |
| Specifična teža | 3,61 (+0,12 -0,04) |
| Sijaj površine | Steklast[1] |
| Optične lastnosti | Enolomen, pogosto anomalno dvolomen[1] |
| Lomni količnik | 1,740 (+0,12 -0,04)[1] |
| Dvolomnost | Brez |
| Pleohroizem | Brez |
| Disperzija | 0,028 |
| Ultravijolična fluorescenca | Skoraj brezbarvna do svetlo zelena, inertna do rahlo oranžna v dolgovalovni in rahlo rumeno oranžna v kratkovalovnni svetlobi[1] |
| Absorpcijski spekter | Hesonit ima včasih pasova pri 407 in 430 nm |
| Glavne vrste | |
| Hesonit | Rumeno oranžen do rdečkasto oranžen |
| Cavorit | Intenzivno zelen do rumenkasto zelen |
| Levko granat | Prozoren in brezbarven[2] |
| Ksalostocit | Prozorni do neprozorni rožnati kristali grosularita v marmorju |
Grosular se pojavlja na stikih med metamorfnimi apnenci in vezuvianitom, diopsidom, volastonitom in verneritom.
Najpogostejši različek grosularja je hesonit, kar v grščini pomeni slabši, ker ima manjšo trdoto od cirkona s podobno rumeno barvo.
Zelo cenjen dragulj je cavorit, zelen grosular iz Kenije in Tanzanije. Cavorit so odkrili v 1960. letih v pokrajini Tsavo v Keniji, po kateri je dobil svoje ime.
Viluit je različek grosularja, ki ni priznan kot poseben mineral.[3] Viluit je običajno olivno zelen, včasih tudi rjavkast ali rdečkast, odvisno od vsebnosti nečistoč. Pojavlja se skupaj s podobnim vezuvianitom, zato je prišlo do zmede v terminologiji in viluit je bil dolgo časa sinonim za wiluit, skupinski silikat iz vezuvianitne skupine.[4]
Grosular ima mnogo imen, med katerimi je tudi nekaj napačnih:[5] kolofonit (grobozrnat),[6] eternit, kosmuljev granat (svetlozelen in prozoren),[7] kalktongranat, kanelstein, olintolit ali olitolit, pečgranat, romanzovit in telemarkit. Med napačnimi imeni[2] so najpogostejša južno afriški žad, granatni žad, transvalski žad in afriški žad.
Sklici uredi
- ↑ 1,00 1,01 1,02 1,03 1,04 1,05 1,06 1,07 1,08 1,09 Gemological Institute of America (1995). GIA Gem Reference Guide. Santa Monica, California : Gemological Institute of America. ISBN 0-87311-019-6.
- ↑ 2,0 2,1 Grossular The Mineral and Gemstone Kingdom, accessed online January 25, 2007
- ↑ Viluite Mindat database
- ↑ The System of Mineralogy of James Dwight Dana. Descriptive Mineralogy By James Dwight Dana, Edward Salisbury Dana, 1892, str. 479-80
- ↑ Grossular Mindat mineral database, accessed January 25, 2007
- ↑ Colophonite The Free Dictionary, accessed online January 25, 2007
- ↑ Gooseberry Garnet WordWeb Online