Grenoble

Grenoble (antični Cularo/Gratianopolis, provansalsko/arpitansko Grenoblo/Grainóvol, okcitansko Graçanòbol/Grasanòbol) je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Rona-Alpe, prefektura departmaja Isère in glavno mesto zgodovinske pokrajine Dauphiné (Daufineja). Leta 2009 je mesto imelo 155.632 prebivalcev.

Grenoble
Občina
Lega
45°11′13″N 5°43′35″E
Država	Francija
Regija	Auvergne-Rona-Alpe
Departma	Isère
Okrožje	Grenoble
Kanton	sedež šestih kantonov
Interkomunaliteta	Aglomeracijska skupnost Grenoble Alpes Métropole
Upravljanje
• Župan (2001-2014)	Michel Destot (Socialistična stranka)
Površina 1	18,13 km2
Prebivalstvo  (1 januar 2021)	157.477
• Gostota	8.700 preb./km2
Časovni pas	UTC+01:00 (CET)
• Poletni	UTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka	38185 /38000, 38100
Nadmorska višina	204–600 m (povp. 212 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Geografija

Mesto leži v pokrajini Daufineji na sotočju rek Isère in Drac. Obkrožen z gorami - na severu Chartreuse, na zahodu planota Vercors, na vzhodu greben Belledonne - je pogosto označen kot glavno mesto Alp. Letališče Grenoble-Isère se nahaja 40 km severozahodno od mesta, na ozemlju občine Saint-Étienne-de-Saint-Geoirs.

Uprava

Lega okrožja v regiji

Grenoble je sedež šestih kantonov:

• Kanton Grenoble-1 (del občine Grenoble: 32.986 prebivalcev),
• Kanton Grenoble-2 (del občine Grenoble: 24.836 prebivalcev),
• Kanton Grenoble-3 (del občine Grenoble: 21.853 prebivalcev),
• Kanton Grenoble-4 (del občine Grenoble: 20.029 prebivalcev),
• Kanton Grenoble-5 (del občine Grenoble: 30.012 prebivalcev),
• Kanton Grenoble-6 (del občine Grenoble: 23.601 prebivalec).

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Allevard, Bourg-d'Oisans, Clelles, Corps, Domène, Échirolles-Vzhod/Zahod, Eybens, Fontaine-Sassenage/Seyssinet, Goncelin, Mens, Meylan, Monestier-de-Clermont, Mure, Pont-en-Royans, Rives, Roybon, Saint-Égrève, Saint-Étienne-de-Saint-Geoirs, Saint-Ismier, Saint-Laurent-du-Pont, Saint-Marcellin, Saint-Martin-d'Hères-Jug/Sever, Touvet, Tullins, Valbonnais, Vif, Villard-de-Lans, Vinay, Vizille in Voiron s 701.224 prebivalci.

Zgodovina

Grenoble je bil poznan po različnih imenih skozi čas:

• Cularo; manjše mestece galskih Alobrogov, omenjeno že leta 43 pred našim štetjem, utrjeno za časa Dioklecijana in Maksimijana med letoma 284 in 293,
• Gratianopolis; rimsko ime, po obisku zahodnorimskega cesarja Gracijana (po letu 380).

Po propadu Rimskega imperija je kraj postal del prvega Burgundskega kraljestva (440). V 6. stoletju ga je zavzel frankovski kralj Klotar I. (532), zatem pa so ga imeli v posesti Karolingi. V drugi polovici 9. stoletja je postal del drugega burgundskega kraljestva (Arles). Leta 1032 je bilo njegovo ozemlje priključeno Svetorimskemu cesarstvu, od 11. stoletja v posesti viennskih grofov, katerih naslov Dauphin je dal pokrajini ime. Grenoble je bil njeno glavno mesto od 1349, po prodaji ozemlja s strani zadnjega viennskega grofa Franciji. V času verskih vojn je bil v oblasti hugenotov, med francosko revolucijo (1790) pa je postal sedež novoustanovljenega departmaja Isère. V času druge svetovne vojne je kraj postal središče francoskega odporniškega gibanja. Leta 1968 je gostil Zimske olimpijske igre.

• 
  Del Bastilje
• 
  katedrala Notre-Dame
• 
  Stavba Le Dauphiné libéré
• 
  Pošta v Grenoblu

Panorama zahodnega dela mesta, pogled z bastilje

Zanimivosti

Grenoble je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.

• Bastilja, serija fortifikacij na hribu nad mestom, prvotno iz srednjega veka, se je širila vse do začetka 18. stoletja,
• Palača daufinskega parlamenta, zgrajena v prvi polovici 16. stoletja, od francoske revolucije do leta 2002 sodišče, danes Conseil Général de l'Isère,
• Mestni muzej z zbirkami slik, egipčanskih, grških in rimskih artefaktov,
• romansko-gotska katedrala Notre-Dame iz 10. stoletja, sedež škofije Grenoble-Vienne. Prvotna škofija Grenoble je bila ustanovljena v 4. stoletju, z ukinitvijo škofije Vienne med francosko revolucijo ji je bilo priključeno njeno ozemlje, od leta 2006 polno imenovana diocèse de Grenoble Vienne les Allobroges,
• benediktinska cerkev iz 12. stoletja, danes Arheološki muzej sv. Lovrenca, z zbirko najdb iz arheoloških izkopavanj na tem mestu, ki sega vse do 3. stoletja,
• Kolegij sv. Andreja iz 13. stoletja,
• Cerkev sv. Ludvika iz konca 17. stoletja.

Šport

Park Paul-Mistral s Palačo športov

Grenoble je bil osrednje prizorišče Zimskih olimpijskih iger 1968.

• Palača športov, zgrajena za potrebe ZOI 1968,
• Stade des Alpes, nogometni štadion s kapaciteto 20.068 sedišč, zgrajen v letu 2008,
• Stade Lesdiguières, ragbi štadion s kapaciteto 11.900 sedišč, zgrajen v letu 1968, obnovljen leta 1991
• Patinoire Pôle Sud, ledena dvorana s kapaciteto 3.496 sedišč, zgrajena v letu 2001.

Mesto je prizorišče vsakoletne etapne kolesarske dirke Critérium du Dauphiné, katere organizator regionalni časopis Le Dauphiné libéré ima sedež v tem mestu. Grenoble prav tako pogosto gosti kolesarje na Dirki po Franciji.

Osebnosti

Stendhal

• Jacques de Vaucanson (1709-1782), inženir, izumitelj, akademik,
• Jean Joseph Mounier (1758-1806), politik, sodnik,
• Stendhal (1783-1842), pisatelj,
• Johnny Servoz-Gavin (1942-2006), dirkač Formule 1.

Pobratena mesta

• Catania (Sicilija, Italija),
• Constantine (Alžirija),
• Corato (Apulija, Italija),
• Essen (Severno Porenje - Vestfalija, Nemčija),
• Halle (Saška - Anhalt, Nemčija),
• Innsbruck (Tirolska, Avstrija),
• Kaunas (Litva),
• Kišinjev (Moldova),
• Oxford (Anglija, Združeno kraljestvo),
• Pécs (Južna prekodonavska, Madžarska),
• Phoenix (Arizona, ZDA),
• Rehovot (Izrael),
• Sfax (Tunizija),
• Stendal (Saška - Anhalt, Nemčija).

Glej tudi

• seznam mest v Franciji

Zunanje povezave

• Uradna stran (francosko)
• turizem Arhivirano 2008-05-23 na Wayback Machine.
• Remembering Grenoble Photography Exposition