Goríčko je gričevnata pokrajina v skrajni severovzhodni Sloveniji ob tromeji z Avstrijo in Madžarsko med Muro in Rabo. Ozemlje Goričkega obsega ozemlja občin Cankove, Dobrovnika, Gornjih Petrovcev, Grada, Hodoša, Kobilij, Kuzme, Moravskih Toplic, Puconcev, Rogašovcev in Šalovcev.

Položaj Goričkega v Sloveniji

'Goričko' izvira iz pridevnika 'gorički', ki izvira iz besede 'gorica', tj. 'majhen grič'. V vzhodni Sloveniji fonemske spremembe 'čk' v 'šk' ni, se je uveljavila narečna oblika toponima.[1]

Skozi srednji vek sta na območju Goričkega obstajali dve zgodovinski pokrajini: Slovenska okroglina (Tótság) in Slovenska krajina (Vendvidék). Od srednjega veka so latinska znanstvena dela Slovence na Ogrskem pojmovala kot Vandali. Tako je Goričko kot Vandalski breg leta 1818 poimenoval kalvinistični duhovnik in pisatelj György Zakál Nemesnépi. Po koncu prve svetovne vojne je severni del Goričkega ostal v okviru Madžarske.

Sotinski breg

Podnebje na Goričkem je sorazmerno suho, letno pade okoli 850 l/m2 padavin, kar jo uvršča med najmanj namočene pokrajine. Prst je kisla in slabo rodovitna, zato so razmere za poljedelstvo neugodne, več možnosti je za razvoj živinoreje in sadjarstva. Kmetijske posesti so majhne in razdrobljene. Na redkejšo poselitev Goričkega poleg prsti in majhnih padavin vpliva tudi perifernost. Goričko nima večjega središčnega naselja.

Glej tudi uredi

Sklici uredi

  1. Snoj, Marko (28. maj 2018). »Izvor besede »Goričko««. Jezikovna svetovalnica. ISJFR ZRC SAZU. Pridobljeno 4. oktobra 2023.

Zunanje povezave uredi