Gorenje (podjetje)

Za druge pomene glej Gorenje.

Gorenje je slovensko podjetje, ki izdeluje in prodaja gospodinjske aparate ter belo tehniko.

Skupina Gorenje

Tip	družba z omejeno odgovornostjo
Panoga	aparati in storitve za dom
Ustanovitev	1950
Sedež	Velenje,  Slovenija
Ključni ljudje	Franjo Bobinac, predsednik uprave
Produkti	gospodinjski aparati
Prihodek	1,258 milijarde evrov (2016)
Operat. dobiček	−44.588.000 evro (2019)
Čisti dobiček	−56.042.000 evro (2019)
Skupno premoženje	1.012.329.000 evro (2019)
Št. zaposlenih	10895 (2012)
Krovno podjetje	Hisense
Spletna stran	www.gorenje.si

Podjetje je med največjimi slovenskimi neto izvozniki – izvozi 90 % konsolidiranih čistih prihodkov od prodaje. Spada med osem največjih proizvajalcev gospodinjskih aparatov v Evropi s 4 % tržnim deležem. Letna proizvodnja in prodaja znaša 3,7 milijona velikih gospodinjskih aparatov - podjetje prodaja v več kot 70 državah sveta.

Vrednostna struktura prihodkov od prodaje: gospodinjski aparati 83 %, notranja oprema 6 % in trgovina in storitve 11 %. Največji delež prodaje dosega v Evropski uniji, kjer proda 57 %, v vzhodni Evropi 37 % in v ostalih državah 6 %. Skupina Gorenje proda 90 % izdelkov pod lastnimi blagovnimi znamkami.

Družbo sestavlja krovna družba Gorenje, d. d., ter 101 družba, od tega 78 v tujini. Od leta 2018 je družba Gorenje v lasti Kitajskega podjetja Hisense. V začetku leta 2019, se je Gorenje iz delniške družbe (d.d.), preoblikovalo v družbo z omejeno odgovornostjo (d.o.o.).

V skladu s pogodbo z Rotisom Gorenje izdeluje oklepna vozila Patria AMV.

Zgodovina

Leta 1950 je bilo Gorenje ustanovljeno v vasici Gorenje po nalogu Jugoslovanske vlade z Ivanom Atelškom na čelu. Leta 1958 so začeli proizvajati štedilnike na trda goriva. Leta 1960 se je sedež družbe preselil v Velenje. Leta 1961 so izvozili prvih 200 štedilnikov v Nemčijo. V 1970ih je gorenje zaposlovalo 20.000 ljudi. Prodajno mrežo so razširili v zahodno Evropo (Nemčija, Avstrija, Francija, Danska in Italija) in Avstralijo. Leta 1978 je Gorenje kupilo nemško družbo Körting, s tem se je pojavila potreba po reaktivnem poslovnem letalu v Gorenju. V 1980ih se je izvoz razširil v Združeno kraljestvo in ZDA. V 1990ih je Gorenje širilo izvoz predvsem v vzhodno Evropo. Leta 1997 se je Gorenje preoblikovalo v delniško družbo.

Poslovno letalstvo Gorenje

Poslovno letalstvo Gorenje - Cessna Citation I 1988 YU-BIA

Leta 1973 so za poslovno letenje sistema Gorenje kupili letalo Piper PA-34 Seneca I YU-BIL, kasneje pa še kvalitetnejše letalo Piper PA-31P Navajo YU-BKY, ki je že imelo kabino pod tlakom. Leta 1978 je Gorenje kupilo sedem-sedežno reaktivno letalo Cessna 500 Citation I YU-BIA. Leta 1989 so letalo nadomestilo z deset-sedežnim reaktivnim letalom Cessna 550 Citation II YU-BPL (kasnejši registrski oznaki SL-BAC in S5-BAC). Gorenje je letala koristilo za svoje poslovne potrebe, potrebe poslovnih partnerjev in politike. Baza je bila na letališču v Mariboru. Gorenje je s poslovno letalsko dejavnostjo prenehalo leta 1995. Potovanje s poslovnimi letali ima v svetu velik ugled, zato so Gorenje jemali kot resno družbo. Gorenje je bilo eno redkih gospodarskih družb v 1970ih z tako visokim korporativnim poslovnim nivojem in ravno zaradi tega je lahko prodrlo na trge kjer drugi niso bili uspešni. Poslovna letala in s tem osebni stiki so posredno Gorenju odprla marsikatero poslovno priložnost.

Letalo	Hitrost	Doseg	reg. št.	Izvor
Piper PA-34 Seneca I	340 km/h	1500 km	YU-BIL	ZDA
Piper PA-31P Navajo	380 km/h	1800 km	YU-BKY	ZDA
Cessna 500 Citation I	660 km/h	2400 km	YU-BIA	ZDA
Cessna 550 Citation II	740 km/h	3700 km	S5-BAC	ZDA

Zunanje povezave

• www.gorenje.com