Gladka mišica

Gladke mišice predstavljajo mišičnino votlih in cevastih organov. V nasprotju s skeletnimi mišicami gladko mišičje ni pod hotnim nadzorom.

Celice gladke mišičnine

Embriologija

Enako kot celice prečnoprogaste mišičnine (skeletne in srčna mišica) so tudi celice gladke mišičnine mezodermalnega izvora, torej se med embriogenezo razvije iz srednjega kličnega lista.

Histologija

Gladkomišične celice so dolge 20-200 µm in široke 3-10 µm. Obdane so z bazalno lamino. Podolgovato celično jedro leži v osrednjem predelu celice.

V gladki mišičnini miofilamenti niso tako enakomerno razporejeni kot v prečnoprogasti. Pod svetlobnim mikroskopom je citoplazma videti homogena. Glavni miofilamenti so aktinski, miozinski ter intermediarni (dezminski, vimetinski) miofilamenti. Posamezen miozinski filament je snopasto obdan z 13-14 aktinskimi filamenti. Aktinski in intermediarni miofilamenti so pritrjeni na tako imenovana gosta telesca, ki so kot struktura primerljiva s črtami Z v prečnoprogastem vlaknu. Takšna razporeditev miofilamentov omogoča močnejše skrčenje gladkomišične celice v primerjavi s skeletnomišičnim vlaknom.

Sarkoplazemski retikulum, ki je v skeletnomišičnih vlaknih izrazito prisoten, je v celicah gladke mišičnine količinsko zastopan zelo različno.

Krčenje

Mehanizem krčenja gladkih mišic je podoben mehanizmu krčenja prečnoprogastih mišic. Gre za mehanizem drsečih filamentov. Pri gladki mišičnini je ta mehanizem počasnejši ter porabi manj kisika in energije v obliki molekul ATP.

Potek

Dražljaj povzroči dvig koncentracije ionov Ca²⁺ v citosolu. Kalcijevi ioni pridejo v citosol tako iz zunajceličnega prostora kot tudi, sicer v manjši meri, iz sarkoplazemskega retikuluma. Kalcijevi ioni se vežejo na beljakovino kalmodulin, ki ima štiri vezavna mesta za te ione; nastali kompleks aktivira encim od kalmodulina odvisno kinazo, slednja pa fosforilira lahko miozinsko verigo, jo s tem aktivira in omogoči vezavo aktina na miozin.

Relaksacija

Do relaksacije mišične celice pride zaradi padca znotrajcelične koncentracije Ca²⁺, ki pa je posledica odsotnosti novega živčnega dražljaja. Kalcij se s pomočjo Na⁺/Ca⁺-antiporterja in Ca²⁺-ATP-aze znova prenese v zunajcelični prostor in sarkoplazemski retikulum. Kompleks Ca²⁺-kalmodulin disociira, lahka miozinska veriga se z encimom fosfataza zopet defosforilira.

Vloga

Gladka mišičnina je s svojo strukturo prilagojena dolgotrajnim toničnim kontrakcijam in sicer omogoča peristaltiko, kontrakcijo sečnih poti, uravnava premer žil in s tem krvni tlak, med porodom omogoča popadke.