Gezerski koledar je majhna popisana apnenčasta tablica, široka 7,2 cm in visoka 11,1 cm, ki jo je leta 1908 odkril irski arheolog R. A. Stewart Macalister v starodavnem kanaanskem mestu Gezer približno 30 km severozahodno od Jeruzalema. Tablica se običajno datira v 10. stoletje pr. n. št., čeprav izkopavanje ni bilo stratificirano.[1] Datiranje zato ni povsem zanesljivo.[2]

Gezerski koledar, Istanbulski arheološki muzej, Turčija

Tako jezik kot pisava sta še vedno predmet razprav: jezik bi lahko bil feničanski ali hebrejski, pisava pa feničanska (ali prakanaanska) ali paleohebrejska.[3][4][5][6][7][8]

Napis uredi

Koledar je napisan na apnenčasti tablici in opisuje mesečna ali dvomesečna obdobja in z njimi povezana opravila, na primer žetev, sajenje in obdelovanje določenih poljščin.

Napis je pisan s feničansko ali paleohebrejsko pisavo:

            
         
         
          
         
       
     
   

ki je enakovredna naslednjemu zapisu v kvadratni hebrejski pisavi:

ירחואספ ירחוז
רע ירחולקש
ירחעצדפשת
ירחקצרשערמ
ירחקצרוכל
ירחוזמר
ירחקצ
אבי (ה

Transliteracija s presledki med besedami:

yrḥw ’sp yrḥw z
r‘ yrḥw lqš
yrḥ ‘ṣd pšt
yrḥ qṣr š‘rm
yrḥ qṣrw kl
yrḥw zmr
yrḥ qṣ
’by (h)

Besedilo je bilo prevedeno kot:

Dva meseca pobiranja (september, oktober)
Dva meseca sajenja (november, december)
Dva meseca setve (januar, februar)
En mesec žetve lana (marec)
En mesec žetve ječmena (april)
Ene mesec žetve in merjenja žita (maj)
Dva meseca obrezovanja (junij, julij)
En mesec poletnega sadja (avgust)
Abij (ah)[9]

Znanstveniki so špekulirali, da bi koledar lahko bil vaja za urjenje spomina za šolarje, besedilo ljudske pesmi ali otroška pesem. Ena od možnosti je tudi ta, da je bil pripomoček za pobiranje davkov od kmetov.

Pisec koledarja se je verjetno imenoval Abijah, kar pomeni Jah je moj oče. V Bibliji se Abijah imenuje več oseb, vključno z judovskim kraljem (Abíja, 1 Kralji 14:31).

Sklici uredi

  1. Ron E. Tappy, P. Kyle McCarter, Marilyn J. Lundberg, Bruce Zuckerman (2006): An abecedary of the mid-tenth century B.C.E. from the Judaean Shephelah, Bulletin of the American Schools of Oriental Research 344: 41. JSTOR 25066976.
  2. Aaron Demsky (2007): Reading Northwest Semitic Inscriptions, Near Eastern Archaeology 70 (2).
  3. Mark S. Smith (2002): The Early History of God: Yahweh and the other deities in ancient Israel, Wm. B. Eerdmans Publishing Co., str. 20, ISBN 978-0-8028-3972-5.
  4. Adam L Bean: The Calendar Tablet from Gezer, Emmanual School of Religion. Arhivirano 2. marca 2011 na Wayback Machine.
  5. Hershel Shanks: Is it “Tenable”? Arhivirano 2010-12-25 na Wayback Machine., Biblical Archaeology Review. Arhivirano 25. decembra 2010 na Wayback Machine.
  6. Francis I. Andersen, A. Dean Forbes: Spelling in the Hebrew Bible, Dahood memorial lecture, str. 56.
  7. Pardee, Dennis: A Brief Case for the Language of the 'Gezer Calendar' as Phoenician, Linguistic Studies in Phoenician, uredila Robert D. Holmstedt in Aaron Schade, Winona Lake: 43.
  8. Chris A. Rollston (2010): Writing and Literacy in the World of Ancient Israel: Epigraphic Evidence from the Iron Age. Society of Biblical Lit., str. 30–. ISBN 978-1-58983-107-0.
  9. Coogan, Michael D. (2009). A Brief Introduction to the Old Testament: The Hebrew Bible in Its Context. Oxford University Press. str. 119. ISBN 978-0199830114.