Friedlieb Ferdinand Runge
Friedlieb (ali Friedlob, včasih tudi napačno Friedrich) Ferdinand Runge je bil nemški kemik, * 8. februar 1794 (ali 1795), Hamburg-Billwerder, Nemčija, † 25. marec 1867, Oranienburg, Nemčija.
| Friedlieb Ferdinand Runge | |
|---|---|
.png) | |
| Rojstvo | 8. februar 1794[1] Billwerder, Hamburg[d][2] |
| Smrt | 25. marec 1867[3] (73 let) Oranienburg[d][4] |
| Bivališče |  Nemčija |
| Narodnost | nemška |
| Ustanove | Univerza v Berlinu, Univerza v Breslauu |
| Alma mater | Univerza v Jeni, Univerza v Berlinu |
| Mentor doktorske disertacije | Johann Wolfgang Döbereiner |
![[1]](#cite_note-%5Bhttps://commons.wikimedia.org/wiki/File:Grab-runge01.jpg_https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Grab-runge01.jpg%5D<span_class="wef_low_priority_links"></span><div_style="display:none"></div>-1){kind=link}
Življenjepis uredi
Runge je že v mladosti opravljal kemijske poskuse in odkrival narkotične učinke ekstrakta volčje češnje. Leta 1819 je svoja odkritja predstavil Goetheju, ki ga je spodbudil, naj začne preučevati tudi kavo.[5] Nekaj mesecev kasneje je Runge odkril kofein.[6]
Kemijo je študiral v Jeni in Berlinu, kjer je leta 1822 doktoriral. Po triletni turneji po Evropi je začel predavati kemijo na Univerzi v Breslauu (sedanjem Wrocławu), kjer je ostal do leta 1831. Zatem je upravljal kemično tovarno v Breslauu in bil leta 1852 zaradi spora z upravo odpuščen. Umrl je v revščini petnajst let pozneje. Do smrti se je preživljal s pisanjem člankov za časopise in revije.
Znanstveno delo uredi
V svojem raziskovalnem delu se je ukvarjal s kemijo purina, odkril kofein in anilinsko modro, prvo barvilo, ki so ga razvili iz premogovega katrana.[7][8][9] Raziskoval je tudi drughe snovi iz premogovega katrana, papirno kromatografijo, pirolin, kinolin, fenol, timol in atropin.[10][11]
Sklici uredi
- ↑ https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Grab-runge01.jpg
- ↑ https://de.wikisource.org/wiki/ADB:Runge,_Friedlieb_Ferdinand
- ↑ RKDartists
- ↑ Allgemeine Deutsche Biographie — L: Duncker & Humblot, 1875.
- ↑ F.W. von Biedermann, urednik (1896). Goethes Gespräche, 10: Nachträge, 1755–1832. Leipzig. F.W. v. Biedermann. Str. 89–96.
- ↑ F.F. Runge (1820). Neueste phytochemische Entdeckungen zur Begründung einer wissenschaftlichen Phytochemie]. Berlin: G. Reimer. Str. 144–159.
- ↑ F. F. Runge (1834). Über einige Produkte der Steinkohlendestillation. Annalen der Physik und Chemie 31: 65–78.
- ↑ F. F. Runge (1834). Über einige Produkte der Steinkohlendestillation. Annalen der Physik und Chemie 31: 308–328.
- ↑ F. F. Runge (1834). Über einige Producte der Steinkohlen-destillation. Annalen der Physik und Chemie 31: 513–524.
- ↑ F. F. Runge (1850). Farbenchemie. Musterbilder für Freunde des Schönen und zum Gebrauch für Zeichner, Maler, Verzierer und Zeugdrucker, dargestellt durch chemische Wechselwirkung. Berlin (samozaložba).
- ↑ F. F. Runge (1855). Der Bildungstrieb der Stoffe, veranschaulicht in selbstständig gewachsenen Bilder. Oranienburg (samozaložba).
![↑](#cite_ref-%5Bhttps://commons.wikimedia.org/wiki/File:Grab-runge01.jpg_https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Grab-runge01.jpg%5D<span_class="wef_low_priority_links"></span><div_style="display:none"></div>_1-0){kind=link}
Viri uredi
- R. Anschütz (1889). Runge, Friedlieb Ferdinand. Allgemeine Deutsche Biographie (ADB). 29. zvezek. Duncker & Humblot, Leipzig. str. 684–686.
- W. Asche (1996). Erste Teerfarben aus der Berliner Region: Der Chemiker Friedlieb Ferdinand Runge. Berlinische Monatsschrift 2: 52–54.
- K. Cura (2011). Bunte Welt aus stinkender Masse. Praxis der Naturwissenschaften: Chemie in der Schule 60 (6): 29–32.
- C. Niedobitek; F. Niedobitek (2011). Friedlieb Ferdinand Runge. Sein Leben, sein Werk und die Chemische Produkten-Fabrik in Oranienburg. Jacobs Verlag. ISBN 978-3-89918-198-2.
- C. Priesner (2005).Runge, Friedlieb Ferdinand. Neue Deutsche Biographie (NDB) 22. Duncker & Humblot. str. 263 f. ISBN 3-428-11203-2.
- B.A. Weinberg; B.K. Bealer (2001). The world of caffeine. London : Routledge. COBISS 45872385. ISBN 0-415-92722-6.
- G. Kränzlein (1935). Zum 100 jährigen Gedächtnis der Arbeiten von F. F. Runge. Angewandte Chemie 48 (1): 1–3. doi: 10.1002/ange.19350480103.
- H. H. Bussemas, G. Harsch, L.S. Ettre (1994). Friedlieb Ferdinand Runge (1794–1867): Self-grown pictures as precursors of paper chromatography. Chromatographia 38 (3-4): 243–254. doi: 10.1007/BF02290345.