Frederick Sanger, angleški biokemik in akademik, nobelovec, * 13. avgust 1918, Gloucestershire, Anglija, † 19. november 2013, Cambridge.

Frederick Sanger
Portret
Rojstvo13. avgust 1918({{padleft:1918|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:13|2|0}})[1][2][…]
Rendcomb, Gloucestershire[d], Anglija[1]
Smrt19. november 2013({{padleft:2013|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})[4][3][…] (95 let)
Cambridge, Anglija[6][7]
Državljanstvo Združeno kraljestvo
 Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske
Poklicbiokemik, kemik, univerzitetni učitelj, ugovornik vesti

Kot četrti človek v zgodovini je prejel dve Nobelovi nagradi in kot prvi je prejel dve Nobelovi nagradi za kemijo (1958, 1980). Prvo je dobil za serijo poskusov iz leta 1951, s katero je razvozlal zaporedje aminokislin insulina. S tem je kot prvi dokazal, da imajo beljakovine natančno določeno kemijsko zgradbo. Njegov drugi večji prispevek molekularni biologiji, za katerega je prejel drugo Nobelovo nagrado, je bil razvoj metode za hitro in zanesljivo sekveniranje dolgih zaporedij DNK. Sekveniranje je bilo do tedaj izjemno zahteven analitski postopek, izvedljiv samo za kratka zaporedja, s svojo metodo pa je Sanger s sodelavci uspešno razvozlal celotno zaporedje človeške mitohondrijske DNK (16.569 baznih parov).

Metoda je bila kasneje uporabljena tudi za določitev zaporedja celotnega človeškega genoma in številne druge podvige; po analizi iz leta 2014 je bil članek, v katerem so jo opisali, četrti največkrat citiran znanstveni članek v zgodovini.[8]

Sklici uredi

  1. 1,0 1,1 Frederick Sanger, 95, Twice a Nobel Laureate and a Genetics Pioneer, DiesThe New York Times, 2013.
  2. Сенгер Фредерик // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
  3. 3,0 3,1 Person Profile // Internet Movie Database — 1990.
  4. DNA genius and double Nobel Prize winner Fred Sanger of Cambridge dies aged 95
  5. Jeffers J. S. Encyclopædia Britannica
  6. Record #142077445 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  7. Frederick Sanger, 95, Twice a Nobel Laureate and a Genetics Pioneer, DieThe New York Times, 2013.
  8. Van Noorden, Richard; Maher, Brendan; Nuzzo, Regina (29. oktober 2014). »The top 100 papers«. Nature. 514 (7524): 550–553. doi:10.1038/514550a.

Glej tudi uredi

Zunanje povezave uredi