Wikipedija

Fiesole

občina v Italiji

Fiesole (italijanska izgovorjava: [ˈfjɛːzole]) je mesto in občina metropolitanskem mestu Firenze v italijanski regiji Toskana, na slikoviti višini nad Firencami, 5 km severovzhodno od tega mesta. Univerza Harvard, Georgetown University in University of Saint Mary iz Minnesote imajo svoj sedež italijanskih renesančnih študij v Fiesolu. [1][2] Dekameron Giovannija Boccaccia je postavljen na pobočja mesta Fiesole. Mesto je bilo predstavljeno v romanih Peter Camenzind (1904) Hermanna Hesseja, Soba s pogledom (1908) E. M. Forsterja in Italijanske ure (1909) Henryja Jamesa.[3]

Fiesole
Občina (comune)
Città di Fiesole
Griči Fiesole s pogledom na Firence
Griči Fiesole s pogledom na Firence
Fiesole se nahaja v Italija
Fiesole
Fiesole
Geografski položaj v Italiji
43°48′N 11°18′E / 43.800°N 11.300°E / 43.800; 11.300Koordinati: 43°48′N 11°18′E / 43.800°N 11.300°E / 43.800; 11.300
DržavaZastava Italije Italija
DeželaToskana
Metropolitansko mestoFirenze (FI)
FrazioniAnchetta, Caldine, Compiobbi, Ellera, Girone, Pian del Mugnone, Pian di San Bartolo, San Domenico
Upravljanje
 • ŽupanAnna Ravoni
Površina
 • Skupno42 km2
Nadm. višina
295 m
Prebivalstvo
 (31. december 2014)
 • Skupno14.075
 • Gostota340 preb./km2
DemonimFiesolani
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
50014
Klicna koda055
ZavetnikRomul Fiesolski
Dan6. julij
Spletna stran[Uradno spletno mesto Uradno spletno mesto]

Od 14. stoletja je mesto veljalo za pribežališče višjega razreda Firenčanov, do danes pa je Fiesole še vedno znan po svojih zelo dragih stanovanjskih posestih. Mesto na splošno velja za najbogatejše predmestje Firenc. Leta 2016 je imelo mesto najvišji povprečni družinski dohodek v celotni Toskani.[4]

Zgodovina uredi

Fiesole (etruščansko Viesul, Viśl, Vipsul) je bil verjetno ustanovljen v 9. – 8. stoletju pred našim štetjem, saj je bil pomemben član etruščanske konfederacije, kot je razvidno iz ostankov njegovih starodavnih zidov.

Prva zabeležena omemba mesta sega v leto 283 pred našim štetjem, ko so mesto, takrat znano kot Faesulae, osvojili Rimljani. V antiki je bil v njej sedež znane avgurske šole in vsako leto so tja iz Rima poslali dvanajst mladeničev, ki so preučevali veščine vedeževanja. Sula ga je koloniziral z veterani, ki so nato pod vodstvom Gaja Malliusa podprli zadevo Katilina.[5][6]

 
Upodobitev iz Nuova Cronica iz 14. stoletja, ki prikazuje obleganje Fiesola leta 1010

Fiesole je bil prizorišče velike zmage Stilihona nad germanskimi hordami Vandalov in Svebov pod vodstvom Radagaista leta 406.[7] V času gotske vojne (536–553) je bilo mesto večkrat oblegano. Leta 539 ga je Justin, bizantinski vojskovodja, zavzel in zrušil njegove utrdbe.

V zgodnjem srednjem veku je bilo nekaj stoletij samostojno mesto, nič manj močno kot Firence v dolini spodaj, med njima pa se je odvilo veliko vojn; v letih 1010 in 1025 so Firence oblegale Fiesole, preden so ga leta 1125 osvojile, njene vodilne družine so se morale preseliti v Firence. Dante to rivalstvo opisuje v svoji Božanski komediji s sklicevanjem na 'fiesolske zveri'. (pekel XV.73).[8]

Do 14. stoletja so imeli bogati Florentinci podeželske vile v Fiesolu, ena izmed njih pa je postavitev okvirne pripovedi v Dekameronu. Boccacciova pesem Il Ninfale fiesolano je mitološki prikaz nastanka skupnosti.[9] Robert Browning v pesmi Andrea Del Sarto večkrat omenja »trezen prijeten Fiesole«.


Znamenitosti uredi

  • Ostanki etruščanskih zidov.
  • Rimske kopeli.
  • Rimsko gledališče.
  • Palazzo Comunale (Mestna hiša) iz 14. stoletja.
  • Fiesolska stolnica (Il Duomo), ki vsebuje svetišče sv. Romula, mučenika, po legendi prvega škofa Fiesole in tudi njegovih mučenikov, tudi svetišče sv. Donata Fiesolskega.
  • Badia Fiesolana ali antična stolnica sv. Romula, ki jo je leta 1028 zgradil škof Jacopo Bavaro z materiali iz več starejših zgradb, ob vznožju hriba, na katerem stoji Fiesole, ki naj bi pokrivala mesto mučeništva sv. Romula; vsebuje pomembne skulpture Mina da Fiesoleja. Stara cerkev je postala benediktinska opatija, ki je prešla v roke lateranskega stalnega kanona. Nekoč je imela dragoceno knjižnico, že zdavnaj razpršeno. Opatija je bila zaprta leta 1778.
 
Škofovska palača
  • Soba v škofovski palači, v kateri je živel in umrl karmeličanski škof sv. Andrej Corsini.
  • Cerkev Santa Maria Primerana na stolnem trgu, kjer je Gospa istega svetnika opozorila na njegovo bližnjo smrt. Zgrajena leta 996 in nadalje razširjena v srednjem veku, je ohranila gotski prezbiterij iz tega obdobja. Konec 16. stoletja je dobila novo sgraffito fasado, delo Ludovica Butija. V notranjosti ene same dvorane je plošča iz 13. stoletja, ki prikazuje Madono z otrokom. V transeptu sta dva marmornata reliefa Francesca da Sangalla in terakota iz delavnice Andrea della Robbia.
  • Cerkev S. Alessandra s svetiščem svetega Aleksandra, škofa in mučenika.
  • Samostan sv. Frančiška na grebenu hriba s celicami sv. Bernardina Sienskega in sedmimi frančiškanskimi Beati.
 
Vila San Michele
 
Piazza Mino
  • Villa I Tatti, kampus Univerze Harvard
  • Vila Medici, Fiesole.
  • Villa Le Balze, kampus univerze Georgetown
  • Vila Palmieri
  • Vila Schifanoia.
  • Villa Sparta, nekdanja rezidenca grške kraljeve družine v izgnanstvu
  • Fonte Lucente, kjer čudežno razpelo zelo častijo.
  • Castello di Vincigliata
  • Škofovsko semenišče v Fiesolu

V okolici so:

  • Monte Senario, zibelka servitskega reda, kjer je sedem svetih ustanoviteljev živelo v skromnosti
  • S. Martino di Mensola, s telesom svetega Andreja, irskega svetnika, še vedno nepokvarjenega.
  • Monte Ceceri in spomenik poskusu bega Leonarda da Vincija.

Pomembni prebivalci uredi

Rojen v Fiesolu je bil Filippo da Fiesole (okoli 1500–do 1540), arhitekt, kipar in kamnosek. S krajem povezani pa so med drugimi:

  • Angelo Maria Bandini, italijanski avtor
  • Giovanni Boccaccio, renesančni humanist
  • Arnold Böcklin, švicarski slikar
  • Sveti Andrew Corsini, florentinski karmeličanski brat (1302 - 6. januar 1373), škof v Fiesolu
  • Alexandre Dumas, francoski pisatelj
  • Mino da Fiesole, florentinski kipar (ok. 1429—1484) in slikar
  • Helena Grška in Danske, kraljica mati Romunije (leta 1993 je dobila častni naziv pravične med narodi za svoja humanitarna prizadevanja za reševanje romunskih Judov).
  • Hermann Hesse, nemški pisatelj, je mesto predstavil v svojem znanem romanu Peter Camenzind
  • Pavel Grški, grški kralj
  • Paul Klee, nemški slikar
  • Francesco Landini (ok. 1325–1397), skladatelj, pevec, pesnik, organist in izdelovalec glasbil
  • Marcel Proust, francoski pisatelj

Sklici uredi

  1. ↑ http://itatti.harvard.edu
  2. ↑ https://villalebalze.georgetown.edu
  3. ↑ https://www.nytimes.com/2008/11/30/travel/30Florence.html
  4. ↑ http://www.infodata.ilsole24ore.com/2016/08/04/dove-vivono-i-piu-ricchi-ditalia-la-classifica-dei-comuni-con-i-redditi-piu-alti-2/
  5. ↑ Dictionary of Greek and Roman Biography and Mythology, William Smith, Editor.
  6. ↑ Gaius Mallius was a colonist of Fiesole who, according to Sallust (Bellum Catilinae 24.2), was the first to raise an army and take the field against Rome. His nomen is often confused with the more common Manlius.
  7. ↑ Radagaisus was executed 23 August 406 (Herwig Wolfram, Thomas J. Dunlap, tr., History of the Goths, 1988:169); Paulinus of Nola attributed the victory of Stilicho over Radagaisus's Ostrogoths near Fiesole, to the protection of Felix, Peter, Paul and other saints.
  8. ↑ Dante in Love, A.N. Wilson, p. 71 (Farrar, Straus and Giroux: 2011)
  9. ↑ Nocita, Teresa. »Giovanni Boccaccio: Tuscan mythologies«. V Italo Pantani (ur.). Pathways through Literature. Internet Culturale. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. januarja 2015. Pridobljeno 12. januarja 2012.

Reference uredi

Zunanje povezave uredi

 
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Fiesole.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Fiesole&oldid=6090838«