Eta Akvaridi so meteorski roj, ki je povezan s Halleyjevim kometom.

Eta Akvaridi (ETA)
Datum odkritja1870[1]
Starševsko teloHalleyjev komet[1]
Radiant
OzvezdjeVodnar
(blizu Ete Vodnarja)
Rektascenzija22h 20m
Deklinacija-01°
Značilnosti
Čas dejavnosti19. april – 28. maj
Datum vrhunca6. maj
Hitrost66 km/s
Zenitna urna frekvenca55[1]
Glej tudi: seznam meteorskih rojev
Animacija tirnice kometa 1P/Halley - pojav leta 1986      1P/Halley      Zemlja      Sonce

Roj je vsako leto viden od 19. aprila do 28. maja, z vrhom pri 5. maju. Za razliko od večino letnih meteorskih rojev, pri tem roju ni strmega vrha, ampak položen maksimum z le malo več meteorji v tednu okoli 5. maja. Meteorji, ki jih trenutno vidimo kot del roja Eta Akvaridov, so se pred več sto leti ločili od Halleyjevega kometa. Trenutna tirnica omenjenega kometa ne preči dovolj blizu Zemlje, da bi bil lahko vir meteorske aktivnosti.[2]

Četudi ta roj ni tako spektakularen kot so recimo Leonidi, pogostost utrinkov pa ni tako velika kot pri Perzeidih ali Geminidih, to ni navaden dogodek. Eta Akvaridi so dobili svoje ime zato, ker se njihov radiant nahaja v ozvezdju Vodnarja, blizu ene izmed najsvetlejših zvezd ozvezdja, Ete Vodnarja. Vrhunec roja ima pogostost okoli meteor na minuto, toda takšna pogostost se iz severnih širin le reko vidi, saj je radiant zelo nizko na nebu.

Eta Akvaridi se najbolje vidijo v urah pred zoro, stran od mestnih luči. Za severne opazovalce je radiant roja nad obzorjem le nekaj ur pred zoro, opazovalci, ki pa začnejo opazovati zgodaj, pa so pogosto nagrajeni z velikimi pogostostmi, ki se še večajo, ko se viša tudi radiant. Roj se najbolje vidi od ekvatorja do 30 stopinj južne širine.[2]

Aktivnost se večinoma ne spreminja. Toda leta 2013 je maksimalni ZHR presegel povprečno stopnjo za okoli dva dneva. Razlago je predstavil Mikiya Sato (Sato & Watanabe, 2013),[3] ki je pokazal, da so meteoridi iz zelo starega izbruha iz starševskega kometa 1P/Halley in so verjetno zajeti v resonanci z Jupitrovo tirnico (podobno, kot so bili opazovani Orionidi med letoma 2007 in 2010). Vrhunec ZHR je dosegel 135 ± 16.[4] Posodobljene informacije o pričakovanih časih in pogostostih roja ponuja letni IMO koledar meteorskih rojev.[5]

Glej tudi uredi

Sklici uredi

  1. 1,0 1,1 1,2 Gary W. Kronk. »Observing the Eta Aquarids«. Meteor Showers Online. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. avgusta 2013. Pridobljeno 4. maja 2013.
  2. 2,0 2,1 Robert Lunsford. »Viewing the 2013 Eta Aquariid Meteor Shower«. American Meteor Society. Pridobljeno 4. maja 2013.
  3. Mikiya Sato, Jun-Ichi Watanabe, Forecast of enhanced activity of eta-Aquariids in 2013, T.J. Jopek, F.J.M. Rietmeijer, J. Watanabe, I.P. Williams (eds.), Meteoroids 2013, Proc. Int. Conf. Poznan, Poland, 213–216
  4. Jürgen Rendtel, Meteor Shower Workbook, p. 23-24, International Meteor Organization
  5. Jürgen Rendtel. »IMO Meteor Shower Calendar«. International Meteor Organization. Pridobljeno 6. maja 2018.

Zunanje povezave uredi