Wikipedija

Eklampsija

Eklampsija, tudi porodna božjast, je pojav tonično-kloničnih krčev in izgube zavesti pri ženski s preeklampsijo.[1] Preeklampsija je bolezen v nosečnosti, pri kateri se pojavi visok krvni tlak s spremljajočo proteinurijo ali disfunkcijo drugega organa.[2][3] Eklampsija se lahko pojavi pred porodom, med njim ali celo v poporodni dobi. Najpogosteje nastopi v drugi polovici nosečnosti. Tonično-klonični krči običajno trajajo okoli eno minuto, sledi pa stanje zmedenosti ali kome. Možni zapleti so aspiracijska pljučnica, možganska krvavitev, odpoved ledvic in zastoj srca. Preeklampsija in eklampsija se uvrščata v obširnejšo skupino hipertenzivnih motenj v nosečnosti.[4]

Eklampsija
Specialnostporodništvo uredi v wikpodatkih
Klasifikacija in zunanji viri
MKB-10O15
MKB-9642.6
DiseasesDB4068
MedlinePlus000899
eMedicinemed/1905 emerg/796
MeSHD004461

Pri nosečnicah z visokim tveganjem za pojav eklampsije se priporoča dajanje aspirina. Med preventivne ukrepe spada tudi zdravljenje prisotnega zvišanega krvnega tlaka z zdravili. Na območjih z nizkim vnosom kalcija je priporočljivo nadomeščanje kalcija.[5][6] Ugoden vpliv ima tudi telesna dejavnost med nosečnostjo.[4]

Pri pojavu eklampsije se uporablja magnezijev sulfat v intravenski ali intramuskularni obliki, kar izboljša izide in je na splošno varno.[7][8] Nekatere bolnice potrebujejo podporo dihanja. Drugi ukrepi so še uporaba zdravil proti visokemu krvnemu tlaku, kot je hidralazin, ter sprožitev poroda, bodisi vaginalnega ali s carskim rezom.[4]

Preeklampsija se pojavi pri okoli 5 % nosečnic, eklampsija pa pri okoli 1,4 %.[9] V razvitem svetu je pojavnost zaradi boljše medicinske oskrbe manjša in znaša okoli 1 primer na 2.000 porodov.[4] Hipertenzivne motnje v nosečnosti so najpogostejši vzrok smrti med nosečnostjo.[10] Po ocenah so leta 2013 v svetovnem merilu zahtevale 29.000 smrti, leta 1990 pa 37.000.[11] Okoli 1 % bolnic z eklampsijo umre.[4]

Beseda eklampsija izhaja iz grške besede za strelo. Prvi je v 5. stoletju pr. n. št. bolezen opisal Hipokrat.[12]

Znaki in simptomi uredi

Običajno se pred nastopom krčev pri bolnici pojavita povišan krvni tlak in proteinurija,[13] lahko pa se pojavijo pred krči tudi drugi simptomi osrednjega živčevja, kot so slabost, bruhanje, glavobol in kortikalna slepota. Če pride do odpovedi organov, se pojavijo tudi znaki in simptomi, značilni za prizadetost določenega organa (bolečina v trebuhu, zlatenica, zasoplost, zmanjšana količina izločenega seča).

Pri plodu lahko pride do zastoja v rasti in v času, ko mati trpi za krči,do bradikardije.[14] Pojavita se lahko tudi t. i. plodova stiska ter luščenje posteljice.

V nekaterih primerih bolnica pade v komo brez predhodnega pojava krčev. Po prebuditvi iz kome se lahko pojavi amaurosis fugax, kratkotrajna, navadno enostranska slepota.[15]

Dejavniki tveganja uredi

Eklampsija in preeklampsija se pogosteje pojavljata med prvo nosečnostjo pri mlajših nosečnicah, kar povezujejo z izpostavljenostjo materinega organizma plodovim antigenom. Večje tveganje je tudi pri ženskah z že prisotno žilno boleznijo (povišan krvni tlak, sladkorna bolezen ali nefropatija) ali trombofilično motnjo (kot je antifosfolipidni sindrom) ter pri povečani posteljici (večplodna nosečnost, molarna nosečnost.[16] Ženske, ki so med nosečnostjo razvile eklampsijo, imajo večje tveganje, da se bo preeklampsija ali eklampsija pojavila tudi med naslednjo nosečnostjo.

Sklici uredi

  1. ↑ http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5513121/eklampsija?query=eklampsija&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 3. 10. 2015.
  2. ↑ Lambert, G; Brichant, JF; Hartstein, G; Bonhomme, V; Dewandre, PY (2014). »Preeclampsia: an update«. Acta anaesthesiologica Belgica. 65 (4): 137–149. PMID 25622379.
  3. ↑ »Hypertension in pregnancy. Report of the American College of Obstetricians and Gynecologists' Task Force on Hypertension in Pregnancy« (PDF). Obstet Gynecol. 122 (5): 1122–31. november 2013. doi:10.1097/01.AOG.0000437382.03963.88. PMID 24150027. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 6. januarja 2016. Pridobljeno 3. oktobra 2015.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 »40«. Williams obstetrics (24th izd.). McGraw-Hill Professional. 2014. ISBN 9780071798938.
  5. ↑ WHO recommendations for prevention and treatment of pre-eclampsia and eclampsia (PDF). 2011. ISBN 978-92-4-154833-5.
  6. ↑ Henderson, JT; Whitlock, EP; O'Connor, E; Senger, CA; Thompson, JH; Rowland, MG (20. maj 2014). »Low-dose aspirin for prevention of morbidity and mortality from preeclampsia: a systematic evidence review for the U.S. Preventive Services Task Force«. Annals of internal medicine. 160 (10): 695–703. doi:10.7326/M13-2844. PMID 24711050.
  7. ↑ Smith, JM; Lowe, RF; Fullerton, J; Currie, SM; Harris, L; Felker-Kantor, E (5. februar 2013). »An integrative review of the side effects related to the use of magnesium sulfate for pre-eclampsia and eclampsia management«. BMC pregnancy and childbirth. 13: 34. doi:10.1186/1471-2393-13-34. PMID 23383864.
  8. ↑ McDonald, SD; Lutsiv, O; Dzaja, N; Duley, L (Avgust 2012). »A systematic review of maternal and infant outcomes following magnesium sulfate for pre-eclampsia/eclampsia in real-world use«. International journal of gynaecology and obstetrics: the official organ of the International Federation of Gynaecology and Obstetrics. 118 (2): 90–96. doi:10.1016/j.ijgo.2012.01.028. PMID 22703834.
  9. ↑ Abalos, E; Cuesta, C; Grosso, AL; Chou, D; Say, L (september 2013). »Global and regional estimates of preeclampsia and eclampsia: a systematic review«. European journal of obstetrics, gynecology, and reproductive biology. 170 (1): 1–7. doi:10.1016/j.ejogrb.2013.05.005. PMID 23746796.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  10. ↑ Arulkumaran, N.; Lightstone, L. (december 2013). »Severe pre-eclampsia and hypertensive crises«. Best Practice & Research Clinical Obstetrics & Gynaecology. 27 (6): 877–884. doi:10.1016/j.bpobgyn.2013.07.003.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  11. ↑ Naghavi, Mohsen; in sod. (GBD 2013 Mortality and Causes of Death Collaborators) (17. december 2014). »Global, regional, and national age-sex specific all-cause and cause-specific mortality for 240 causes of death, 1990-2013: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2013«. Lancet. doi:10.1016/S0140-6736(14)61682-2. PMID 25530442.
  12. ↑ Emile R. Mohler (2006). Advanced Therapy in Hypertension and Vascular Disease. PMPH-USA. str. 407–408. ISBN 9781550093186.
  13. ↑ Kane SC; Dennis A; da Silva Costa F; Kornman L; Brennecke S (2013). »Contemporary Clinical Management of the Cerebral Complications of Preeclampsia«. Obstetrics and Gynecology International. 2013: 985606. doi:10.1155/2013/985606. PMC 3893864. PMID 24489551.
  14. ↑ »ACOG practice bulletin. Diagnosis and management of preeclampsia and eclampsia. Number 33, January 2002«. Obstet Gynecol. 99 (1): 159–67. Januar 2002. doi:10.1016/s0029-7844(01)01747-1. PMID 16175681.
  15. ↑ Cunningham FG; Fernandez CO; Hernandez C (april 1995). »Blindness associated with preeclampsia and eclampsia«. American journal of obstetrics and gynecology. 172 (4 Pt 1): 1291–8. doi:10.1016/0002-9378(95)91495-1. PMID 7726272.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  16. ↑ Chesley LC; Annitto JE; Cosgrove RA (september 1968). »The familial factor in toxemia of pregnancy«. Obstet Gynecol. 32 (3): 303–311. PMID 5742111.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Eklampsija&oldid=6084587«