Dvorec Dob je nekdanji dvorec šentrupertske veje slovenskih plemičev Barbo-Waxensteinov,[1] ki so ga v noči iz 26. na 27. december 1942 izropali in požgali slovenski partizani. S požigom dvorca Dob je neposredno povezan poboj družine predvojnega šentrupertskega župana Jožefa Mavsarja in umor družine grofice Stelle Barbo Waxenstein.

Na mestu ruševin dvorca so povojne komunistične oblasti zgradile največjo kaznilnico v Sloveniji, današnji zapor Dob.[1]

Zgodovina uredi

 
Dvorec Dob, v nemščini znan kot Wazenberg, na Valvazorjevi upodobitvi iz leta 1679
 
Dvorec Dob na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869
 
Rekonstrukcija dvorca Dob pri Šentrupertu

Dvorec se je v slovenščini vedno imenoval Dob, v nemščini pa Wazenberg ali Watzenberg.[2] Dvorec se prvič omenja v pisnih virih 14. stoletja.[2][1] Lastništvo je prehajalo skozi roke rodbin z nemškimi imeni Aych, Pyrsch in Schranckler, dokler ga leta 1621 niso kupili Wazenbergi. Leta 1723 so ga prodali Francu Bernardu Lambergu, ta pa leta 1740 grofu Joštu Vajkardu Barbo Waxensteinu. Grofje Barbovi so posestvo združili s posestvom v bližnjem Rakovniku pri Šentrupertu, nakar je ostalo v lastništvu njihove rodbine do 2. svetovne vojne.[2]

Uničenje uredi

V noči iz 26. na 27. december 1942 so dvorec Dob napadli slovenski partizani. V dvorcu je takrat pod zaščito grofice Stelle Barbo-Waxenstein in njenega moža Felixa Logothettija začasno prebivalo tudi 9 članov družine slovenskega župana Šentruperta, Jožefa Mavsarja, ki so se zbrali ob obhajanju Božičnih praznikov. Partizani so na mestu pobili grofico, grofa in njunega sina Deodata, grad povsem izropali in požgali, 7 članov družine Mavsar pa zajeli.[3][4] Po pričevanju očividcev in zdravniške komisije, ki je pregledala mesto požiga, so partizani vseh 7 zajetih članov Mavsarjeve družine po celodnevnem mučenju še žive zažgali na grmadi.[5]

Po koncu vojne je bila na mestu dvorca zgrajena največja kaznilnica v Sloveniji, današnji zapor Dob. Izgradnja se je pričela leta 1957; prvi zaporniki so v poslopju kazni začeli prestajati leta 1959.[1]

Glej tudi uredi

Viri uredi

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 »Paznik jim je izklopil televizijo in zaporniki so pobesneli«. www.vecer.com. 29. marec 2020. Pridobljeno 24. decembra 2020.
  2. 2,0 2,1 2,2 Gradovi v Sloveniji: Dob II.
  3. Krainer, Hans. 1981. "Die Partisanen in Krain 1941–1945. Das Ende des Krainer Deutschtums." Der Donauraum: Jahrbuch für Donauraum-Forschung 26: 23 ff., p. 34.
  4. von Ehrenkrook, Hans Friedrich. 2000. Genealogisches Handbuch der adeligen Häuser 21(121): 198–199.
  5. Jože Mavsar, Tragedija Mauserjeve družine, Zgodbe mučeništva Slovencev, Slovenska Beseda, Buenos Aires, 1949

Zunanje povezave uredi