Dragonja, Piran

naselje v Sloveniji, v Občini Piran

Dragonja (italijansko Dragogna) je razloženo obmejno naselje v Slovenski Istri[2], ki upravno spada pod Občino Piran.


Dragogna
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°27′35″N 13°39′27″E / 45.4596°S 13.6576°V / 45.4596; 13.6576
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaObalno - kraška regija
Tradicionalna pokrajinaPrimorska
ObčinaPiran
Površina
 • Skupno4,09 km2
Nadm. višina
14,5 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno449
 • Gostota110 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
Zemljevidi


Naselje se nahaja v skrajnem jugozahodnem delu Šavrinskega gričevja, ob robu naplavnih ravnic rek Dragonje in Drnice (Deringa), ter na vznožju flišnega gričevja, ob cesti Koper-Buje. V naselju in okolici ponekod od nekdaj živijo pripadniki italijanske narodne skupnosti, zato je na tem območju poleg slovenščine uradni jezik tudi italijanščina.[3] Dragonja je samostojno naselje od 1955. Sestavljajo ga zaselki Gočan, Križišče-Sečovlje, kjer je jedro naselja, Križišče, Stena, Rota, Pesjanci, Ruda, Slami in Vuki.

Promet uredi

V naselju Dragonja se ločijo ceste, ena vodi proti Sečovljam, druga v Šavrinsko gričevje, proti naseljem Sveti Peter, Nova vas nad Dragonjo, Padna, tretja pa v dolino reke Dragonje. Slednja je zanimiva zaradi oljčnih nasadov, istrskih vinogradov, obdelanih njiv, značilnega sredozemskega rastlinja.

V bližini, na Dragonji, je bil poprej mednarodni mejni prehod Dragonja, ki je bil po 32. letih ukinjen, zaradi vstopa Hrvaške 1. januarja 2023 v skupno schengensko območje.[4]

Znamenitosti uredi

Stena uredi

 
spomoli Stene pri Dragonji

Na apnenčasti plošči na desnem bregu reke Dragonje je Stena, območje bogato z značilnim sredozemskim rastlinjem, ki velja za največjo naravno znamenitost doline. Mogočni osamelec je razglašen za geomorfološki in botanični naravni spomenik, saj na njem uspevajo številne redke in ogrožene rastlinske vrste, kot so Zvezdasta vetrnica (Anemone hortensis), Opičja kukavica (Orchis simia), Smrdljiva kukavica (Himantoglossum adriaticum), Vzhodna črnika (Nigella damascena), Istrska osrečica (Propero elisae).

Od redkih živalskih vrst so tukaj opazili ogroženega hrošča bradavičastega rilčkarja (Brachycerus undatus), po več kot stotih letih pa paličasto roparsko stenico (Gardea insignis).

 
naravni most Škrline

Škrline uredi

Preko vodoravnih plasti peščenjaka se voda ob višjem vodostaju pretaka čez naravni most, na sotočju Dragonje in Rokave, na Škrlinah.

Sklici in opombe uredi

  1. »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020«. Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno 8. junija 2020.
  2. »Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin« (pdf). Pridobljeno 15. marca 2022.
  3. »Italijanska narodna skupnost : statistični podatki«. Urad Vlade RS za narodnosti. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. septembra 2018. Pridobljeno 26. septembra 2018.
  4. »Spremembe pri prehajanju meje med Slovenijo in Hrvaško«. Policija.si. 27. december 2022. Pridobljeno 27. decembra 2022.

Viri uredi

  • Kladnik, Drago; Pipan, Primož; Gašperič, Primož Poimenovanja Piranskega zaliva, Ljubljana, Založba ZRC, 2014, (COBISS) ISBN 978-961-254-701-1
  • Skoberne, Peter Sto naravnih znamenitosti Slovenije, Ljubljana, Prešernova družba, 1988, (COBISS)
  • Gogala, Andrej Kamen, voda, sonce in veter : narava Krasa in slovenske Istre, Ljubljana, Prirodoslovni muzej Slovenije, 2003, (COBISS) ISBN 961-6367-06-4

Zunanje povezave uredi