Doboj

mesto v Bosni in Hercegovini

Doboj je mesto v severnem delu Bosne in Hercegovine .Nahaja se na 146 metrov nadmorske višine, na levi obali reke Bosne med izlivoma rek Usore in Spreče v Bosno. Pred vojno, do leta 1992. je bil sedež občine katera je zajemala območje od 691 km2. Ta prostor sedaj pripada občinam Doboj, Doboj Istok, Doboj Jug in Usora. Prva od teh občine se nahaja v Republiki Srbskoj, medtem ko se ostale tri nahajajo v Federaciji Bosne in Hercegovine. Glede na podatke iz leta 1991. v občini je živelo 102.549 prebivalcev, od česa 27.498 prebivalcev v samem mestu. Po tem popisu, prebivalstvo so sestavljali: Muslimani 41.164, Srbi 39.820, Hrvati 13.264, Jugoslovani 5.765 ter drugi 2.536. Danes se je ta etnična sestava spremenila zaradi pojava novih občin in etničnega čiščenja.

Doboj

Добој
Mesto
Uradni pečat Doboj
Pečat
Doboj se nahaja v Bosna in Hercegovina
Doboj
Doboj
Geografski položaj v Bosni in Hercegovini
Koordinati: 44°44′N 18°05′E / 44.733°N 18.083°E / 44.733; 18.083
DržavaBosna in Hercegovina
EntitetaRepublika Srbska
ObčinaDoboj
Upravljanje
 • ŽupanBoris Jerinić
Prebivalstvo
 (1991)
 • Skupno27.498
 • Občina
102.549
Časovni pasUTC+1 (CET)
Omrežna skupina53
Spletna stran[Grad Doboj Grad Doboj]

Poleg mesta Doboj so bila leta 1991 v občini še štiri naselja z več kot 2000 prebivalci:

.<div style="border:solid transparent;background-color: initial;position:absolute;width:100px;line-height:0;

Občina Doboj, popis 2013.; skupaj: 71.441

  Muslimani 15.322 (31,45 %)
  Srbi 52.628 (73,67 %)
  Hrvati 1.845 (2,58 %)
  drugi in neznano 1.646 (2,30 %)

Zemljepis uredi

Doboj ima izjemno ugoden geografski položaj in leži na reki Bosni. Mesto leži v aluvialni ravnici na 146 m nadmorske višine, na levem bregu reke Bosne med sotočjem rek Usora in Spreča v Bosno. Za severni del občine Doboj so značilna gričevnata območja, zgrajena iz kenozojskih nanosov, ki se nežno spuščajo v ravninska območja (rečne doline) z aluvialnimi ravninami, medtem ko se na jugu ta hriboviti tereni z juga zanašajo na gorska območja.

Prebivalstvo uredi

Po popisu iz leta 1991 je imela občina Doboj 102.549 prebivalcev, razporejenih v 73 naseljih.

Prebivalstvo občine Doboj
leto popisa 2013. 1991. (razdelitev mej) 1991. 1981. 1971.
Muslimani 15.322 (31,45%) 29.108 (32,37%) 41.164 (40,14%) 35.742 (35,90%) 32.418 (36,43%)
Srbi 52.628 (73,67%) 42.610 (47,38%) 39.820 (38,83%) 39.224 (39,40%) 39.884 (44,82%)
Hrvati 1.845 (2,58%) 10.332 (11,49%) 13.264 (12,93%) 14.522 (14,58%) 14.754 (16,58%)
Jugoslovani / / 5.765 (5,62%) 8.064 (8,10%) 1.124 (1,26%)
ostalo 1.646 (2,30%) 7.879 (8,76%) 2.536 (2,47%) 1.996 (2,00%) 805 (0,90%)
Skupaj 71.441 89.929 102.549 99.548 88.985

Doboj (mesto), nacionalna sestava

Doboj
leto popisa 1991. 1981. 1971.
Muslimani 11.154 (40,56%) 8.822 (37,44%) 8.976 (49,14%)
Srbi 8.011 (29,13%) 6.091 (25,85%) 5.044 (27,61%)
Hrvati 2.714 (9,86%) 2.852 (12,10%) 2.889 (15,81%)
Jugoslovani 4.365 (15,87%) 5.211 (22,11%) 919 (5,03%)
ostalo 1.254 (4,56%) 582 (2,47%) 436 (2,38%)
Skupaj 27.498 23.558 18.264

Naseljena območja (kraji) uredi

Aerodrom, Bare, Boljanić, Božinci Donji, Brestovo, Bukovac, Bukovica Mala, Bukovica Velika, Bušletić, Cerovica, Cvrtkovci, Čajre, Čaršija, Čivčije Bukovičke, Čivčije Osječanske, Doboj, Dragalovci, Foča, Gavrići, Glavica, Glogovica, Grabovica, Grapska Donja, Grapska Gornja, Jelanjska, Johovac, Kladari, Komarica, Kostajnica, Kotorsko, Kožuhe, Lipac, Lukavica Rijeka (dio), Ljeb, Ljeskove Vode, Majevac, Makljenovac (dio), Miljkovac, Mitrovići, Omanjska, Opsine, Orašje, Osječani Donji, Osječani Gornji, Osojnica, Osredak, Ostružnja Donja, Ostružnja Gornja, Paklenica Donja, Paklenica Gornja, Paležnica Donja, Paležnica Gornja, Pijeskovi, Pločnik, Podnovlje, Poljice, Porječje, Potočani, Pranjkovci, Pridjel Donji, Pridjel Gornji, Prisade, Prnjavor Mali, Prnjavor Veliki, Radnja Donja, Raškovci, Ritešić, Rječica Donja, Rječica Gornja, Sjenina, Sjenina Rijeka, Stari Grad, Stanari, Stanić Rijeka (dio), Stanovi, Suho Polje, Svjetliča,Striježevica,Ševarlije, Tekućica, Tisovac, Tovira, Trbuk, Trnjačani, Trnjani, Vranduk in Zarječa.

.

Doboj, popis 1991.; skupaj: 27.498

  Muslimani 11.154 (40,56 %)
  Srbi 8.011 (29,13 %)
  Hrvati 2.714 (9,86 %)
  Jugoslovani 4.365 (15,87 %)
  drugi in neznano 1.254 (4,56 %)

Po podpisu Daytonskega mirovnega sporazuma je večina občine Doboj z mestom Doboj postala del Republike Srbske. Federacija BiH vključuje naselja: Brijesnica Mala, Brijesnica Velika in Klokotnica, Lukavica Rijeka in del naselja Stanić Rijeka. Iz tega območja je nastala občina Doboj Istok. Nato še naselji: Matuzići in Mravići, iz katerih je nastala občina Doboj Jug. Naselja: Alibegovci, Ularice in del naselja Makljenovac. To območje je postalo del novonastale občine Usora. Leta 2014 je z ločitvijo od Doboja nastala občina Stanari [2], ki je obsegala naselja: Brestovo, Dragalovci, Jelanjska, Ljeb, Mitrovići, Osredak, Ostružnja Donja, Ostružnja Gornja, Radnja Donja, Raškovci, Stanari, Cvrtkovci in Cerovica.

Mesto Doboj uredi

Doboj (44°44′N, 18°05′E) leži v aluvialni ravnini na 146m nadmorske višine, na levem bregu Bosne med sotočjem rek Usora in Spreča v Bosno. Pred zadnjo vojno je bil sedež občine na 691 km². To območje zdaj pripada občinam Doboj (Republika Srbska), Stanari, Doboj Istok, Doboj Jug in Usora (Federacija BiH). Leta 1991 je imela občina približno 110.000 prebivalcev, od tega približno 29.000 v mestu.

Izobraževanje uredi

  • Fakulteta za promet
  • ''Slobomir P Univerzitet'':
    • Fakulteta za ekonomijo in upravljanje
    • Pravna fakulteta
    • Filološka fakulteta-odcep angleški jezik
    • Fakulteta za informacijsko tehnologijo
    • Fakulteta za grafiko in dizajn
    • Davčna akademija
  • Višja tehnična šola
  • Visoka medicinska šola zdravstva
  • Srednje šole:
    • Gimnazija ''Jovan Dučić''
    • Medicinska šola
    • Srednja šola za promet in elektro
    • Gostinska in trgovska šola
    • Tehnična šola (gradbeništvo, avtomehanika, strojništvo)

Šport uredi

  • Rokometni klub RK Sloga
  • Nogometni klub FK Sloga
  • Nogometni klub FK Željezničar
  • Karate klub KK Sloga

Znane osebe uredi

Turizem uredi

Viri uredi

  • Žugman Širnik, Manja Potepanja po Bosni in Hercegovini, Založba Morfem d.o.o., Jezero, 2012 (COBISS)

Glej tudi uredi

Zunanje povezave uredi