Didona in Enej (latinsko Dido et Aeneas) je opera v treh dejanjih skladatelja Henryja Purcella.

Srečanje Didone in Eneja, Nathaniel Dance-Holland

Ozadje uredi

Besedilo za opero je skladatelj dobil pri Nahumu Tatenu, ki je srečanje kraljice Didone in Eneja že enkrat uporabil v svojem dramskem delu Brutus of Alba. Za Purcellovo opero je tekst spisal na novo, vendar ne najbolje. Ni povsem jasno, kakšna je bila vloga skladatelja pri nastajanju literarne osnove, znano je le, da je Purcell prvotni tekst mnogokje spreminjal, nadomestil npr. Junono s čarodejkami in celo vnesel podobo Belinde. V tej obliki, po kakršni je komponirana, je prav dobro služil Purcellu, da je mogel ustvariti izredno monumentalno, hkrati pa čustveno globoko delo.

Opera je pisana kot zaporedje čudovitih zborovskih stavkov, arij in duetov, ki jih povezujejo dramatično napeti recitativi. Zbor spremlja dogajanje na odru: komentira, svetuje in opisuje. Njegova vloga je torej podobna onim iz grških tragedij. Plesni vložki so vtkani neprisiljeno in logično.

Eno izmed muzikalno najlepših mest je Didonino slovo, arija, ki jo uvaja prekrasni recitativ: »In zdaj, Belindda, daj mi roko ...«

Ekonomičnost v instrumentaciji Didone je razumljiva, če vemo, da je bila opera napisana za dekliški kolegij v Chelsei. Plesni učitelj Josis Priest, ki je omenjeni kolegij vodil, je bil iniciator dela in prvih uprizoritev.

Zgodba uredi

Izvedba opere Didona in Enej z Les Arts Florissants leta 2022, poje Lea Desandre

Ob prihodu trojanskega gosta Eneja dvorjani v Kartagini računajo, da bo zveza med Didono in Enejem povzdignila ugled njihove države in koristila razcvetu obeh kraljestev. Didona nekaj časa okleva, nazadnje pa le popusti Enejevim ljubezenskim prošnjam. V Kartagini zavlada veliko veselje. Zadovoljstvo nepričakovano skali hudobna čarovnica, ki naroči eni izmed svojih vešč, naj v podobi Zevsovega odposlanca pripravi Eneja do takojšnjega odhoda iz Kartagine. Obenem razbesni vetrove, ki prekinejo prijeten lov.

Enejevi mornarji se poslavljajo od kartažanskih deklet in pripravljajo ladje za odhod. Didona si s spremljevalko Belindo in z ostalimi družicami napačno razlaga vzroke nenadnega Enejevega odhoda. Enej ji sicer pojasnjuje srečanje z Zevsovim odposlancem in hoče celo spremeniti svoj sklep, kar pa Didona odkloni. Zapuščena in strta kmalu po Enejevem odhodu umre.

Izvedbe opere v Sloveniji uredi

  1. Grad Brežice 15. julija 2000 (dirigent: Richard Boothby)
  2. Grad Mokrice 27. julija 2011 (dirigent: Stojan Kuret)
  3. Ljubljana 29. julija 2011
  4. Grad Zemono 31. julija 2011

Literatura uredi

  • Boyden, Matthew et al., "Dido and Aeneas", The rough guide to opera 3rd edition, Rough Guides, 2002. ISBN 1-85828-749-9
  • Darrell, R.D., The Gramophone Shop Encyclopedia of Recorded Music, The Gramophone Shop, Inc., 1936
  • Harris, Ellen T., Henry Purcell's Dido and Aeneas, Oxford University Press, 1990. ISBN 0-19-315252-5
  • Holman, Peter, Henry Purcell (Oxford, 1995).
  • Holst, Imogen, "Purcell's librettist, Nahum Tate" Henry Purcell 1659–1695 Essays On His Music, Imogen Holst (ed.), Oxford University Press, 1959, pp. 35–41
  • Jordy, Catherine, "Flamboyante tragédie au Comique", Forum Opéra, 9 December 2009 (accessed 19 January 2010, in French)
  • Keates, Jonathan, Purcell: A biography, Northeastern University Press, 1996. ISBN 1-55553-287-X
  • Kobbé, Gustav, The Definitive Kobbé's Book of Opera. The Earl of Harewood (ed.), 1st American ed., G.P. Putnam's and Sons, 1987, pp. 1010–1014.
  • Mark Morris Dance Group, Work details: Dido and Aeneas
  • Price, Curtis, "Dido and Aeneas", Grove Music Online, ed. L. Macy (accessed 31 December 2005), grovemusic.com (subscription access)
  • Price, Curtis, Henry Purcell and the London stage, Cambridge University Press, 1984. ISBN 0-521-23831-5
  • Price, Curtis and Irena Cholij, ‘Dido's Bass Sorceress’, The Musical Times, Vol. 127 (Nov. 1986), 615–618
  • Pinnock, Andrew, ‘Deus ex machina: A royal witness to the court origin of Purcell’s Dido and Aeneas.’ Early Music, 40 (2012): 265–278.
  • Pinnock, Andrew, ‘Which Genial Day? More on the court origin of Purcell’s Dido and Aeneas, with a shortlist of dates for its possible performance before King Charles II’, Early Music 43 (2015), 199-212
  • Purcell, Henry, Dido and Aeneas (vocal score), Edward Dent and Ellen Harris (eds.), Oxford University Press, Oxford, 1991.
  • Purcell, Henry, Dido and Aeneas (vocal and full score), Margaret Laurie and Thurston Dart (eds.), Novello, 1971
  • Walker, Susan, "Every inch a diva. Opposites attract dancer Mark Morris. They define his life and his art", Toronto Star, 9 July 1995, p. C1
  • Walkling, Andrew (1995). "Political Allegory in Purcell's Dido and Aeneas". Music & Letters 76: 540–571. doi:10.1093/ml/76.4.540.
  • White, Bryan, 'Letter from Aleppo: dating the Chelsea School performance of Dido and Aeneas', Early Music 37 (2009), 417–428
  • White, Eric Walter, "New Light on Dido and Aeneas" Henry Purcell 1659–1695 Essays On His Music, Imogen Holst (ed.), Oxford University Press, 1959, pp. 14–34
  • Wood, Bruce and Andrew Pinnock, "'Unscared by turning times'? The dating of Purcell's Dido and Aeneas," Early Music 20 (1992), 372–90

Zunanje povezave uredi