Diamantni sklad (rusko: Алмазный фонд) je edinstvena zbirka draguljev, nakita in naravnih nagelov, ki so shranjeni in razstavljeni v Kremeljski orožarni v Rusiji. Sklad je bil ustanovljen leta 1967, njegova zbirka pa datira v obdobje zakladnice ruske krone, ki jo je leta 1719 ustanovil ruski car Peter I.. Je del Moskovskih Kremeljskih muzejev.

Diamantni sklad
Алмазный фонд
Poštne znamke, ki predstavljajo nekatere zbirke Diamantnega sklada
Zemljevid
Ustanovitev11. februar 1967
LokacijaMoskva, Rusija
Koordinate55°44′58″N 37°36′49″E / 55.74944°N 37.61361°E / 55.74944; 37.61361Koordinati: 55°44′58″N 37°36′49″E / 55.74944°N 37.61361°E / 55.74944; 37.61361
Tipzbirka draguljev
Spletna stranUradna spletna stran

Zgodovina uredi

Carska zakladnica uredi

 
Carsko žezlo z Orlovim diamantom
 
Replika ruske carske krone kot je bila narejena leta 1762 za kronanje Katarine Velike

Zbirka draguljev Petra I., ki je bila ustanovljena leta 1719, je bila pozneje shranjena v Diamantni komori (Бриллиантовая комната) v Zimskem dvorcu. Vsi uspešni monarhi so prispevali k zakladnici. Študija Aleksandra Fersmana iz leta 1922 je identificirala, da je bilo 85 % vseh eksponatov med letoma 1719 in 1855, od carja Petra I. do Nikolaja I. in le 15 % pripisanih zadnjim trem carjem.

Katarina Velika se je izkazala s posebnim zanimanjem za dragulje, celo svojega žrebca je poimenovala Diamant.[1] Diamantni sklad je od nje dobil več prispevkov kot od katerega koli drugega monarha.[2]

Sovjetska zveza uredi

 
Šopek narcis, 18. stoletje, razstavljen v Diamantnem skladu (1971 poštna znamka)

Ohranjanje, prodaja in plenjenje carskega zaklada po ruski revoluciji leta 1917 je predmet polemik in špekulacij. Carska zbirka se je med prvo svetovno vojno preselila iz Sankt Peterburga v Moskvo; sovjetski Diamantni sklad je bil uradno ustanovljen leta 1922.[3]

Zakladnica je bila prvič razstavljena javnosti novembra 1967. To je bila kratkoročna razstava, stalna razstava je postala leta 1968. V poznem sovjetskem obdobju je bila vrednost zbirke sklada ocenjena na 7 milijard dolarjev.[4]

Ruska federacija uredi

Ruska država ohranja monopol na rudarjenje in distribucijo draguljev, kot ga določa zakon iz leta 1998 o dragih kovinah in dragih kamnih (On precious metals and precious stones). Operacije Diamantnega sklada so urejene s predsedniškim odlokom iz leta 1999 (uradno besedilo [1]). Diamantni sklad je del večjega državnega sklada draguljev, ki ga upravlja Ministrstvo za finance in zbira najdragocenejše predmete, zlasti:

  • vsi surovi diamanti nad 50 karatov (10 g)
  • vsi brušeni diamanti nad 20 karatov (4 g), brušeni diamanti izjemne kakovosti nad 6 karatov (1,2 g)
  • vsi surovi smaragdi, rubini, safirji, ki presegajo 30 karatov (6 g) surovi ali 20 karatov (4 g) brušeni
  • unikatna zlata zrna, jantar, biseri in nakit.

Nedavni dodatki uredi

  • 2006 – Stvarnik (Творец), izkopan v Jakutiji leta 2004. Tretji največji surov diamant v Skladu, 298,48 karata (59,696 g) [5]
  • 2003 - zlato zrno, 33 kg
  • 1989 – Aleksander Puškin, drugi največji surovi diamant, 320,65 karata (64,130 g)
  • 1980 – XXVI kongres CPSU, največji surovi diamant, 342,57 karata (68,514 g

Večji eksponati uredi

Sedem zgodovinskih draguljev uredi

 
Šahov diamant (1971 poštna znamka)
  • Orlov diamant, 189,62 karata (37,924 g) {fotografija}
  • Šahov diamant, 88,7 karata (17,7 g), prvi napis iz leta 1591, darilo perzijskega šaha leta 1829
  • Ploščt portretni diamant, 25 karatov (5 g)
  • Rdeči spinel v Ruski carski kroni, 398,72 karata (79,744 g), kupljen na Kitajskem leta 1676
  • Safir, 260,37 karata (52,074 g) {fotografija}
  • Kolumbijski smaragd, 136,25 karata (27,250 g)
  • Olivno-zeleni peridot, 192,6 karata (38,52 g)

Ruska krona uredi

  • Carska krona Rusije izdelana za Katarino II Veliko leta 1762

Dragulji uredi

  • Šopek narcis
  • Modri vodnjak [2]

Zlate kepe uredi

Javni dostop uredi

Diamantni sklad je razstavljen v stavbi Kremeljske orožarne. Za obiskovalce je zaradi omejenega prostora znotraj sklada dostopen samo s turami za določen čas. Ogledi v ruščini so organizirani vsak dan, v dvajsetminutnih intervalih. Tuji obiskovalci lahko dobijo avdio vodnik v angleškem, nemškem, francoskem, španskem, italijanskem, kitajskem ali japonskem jeziku.[5]

Sklici uredi

  1. Зимин, Игорь (2013). »Ювелирные сокровища Российского императорского двора«. Бриллиантовая комната Зимнего дворца (v ruščini).
  2. Непомнящий, Николай (2008). 100 великих сокровищ России (v ruščini). ISBN 978-5-9533-2698-8.
  3. official site Arhivirano 2007-05-01 na Wayback Machine.
  4. Farrell-Robert, Janine (2007). Glitter & Greed: The Secret World of the Diamond Cartel. Red Wheel Weiser. str. 451. ISBN 9781609258801. Pridobljeno 15. julija 2017.
  5. »Information for visitors«. Pridobljeno 26. septembra 2018.

Zunanje povezave uredi