Clusijev svišč (znanstveno ime Gentiana clusii) je trajnica iz družine sviščevk.[1]

Clusijev svišč

Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice)
Podrazred: Asteridae
Red: Gentianales (sviščevci)
Družina: Gentianaceae (sviščevke)
Rod: Gentiana
Vrsta: G. clusii
Znanstveno ime
Gentiana clusii
E.P.Perrier & Songeon
Sinonimi

Ciminalis clusii

Opis uredi

 
Slika iz Atlas der Alpenflora
 
Detajl cveta

  Clusijev svišč je nizka trajnica z jalovimi poganjki in rozeto pritličnih listov.

Vegetativne lastnosti uredi

Clusijev svišč je prezimna zelena, trajna zelnata rastlina in doseže višino od 5 do 15 centimetrov. Steblo je prisotno, vendar je zelo kratko.

Listi so razporejeni v bazalno rozeto. Enostavna listna ploskev je široka - suličasta s koničastim zgornjim koncem v dolžini od 5-6 cm in je običajno najširša na sredini in pod njo. Listne plošče so nekoliko usnjate in grobe. Stebelni listi niso vedno prisotni, če so do trije pari, in so manjši od bazalnih listov. Cvetovi so temno modre barve in rastejo posamično. Zraste do 10 centimetrov. Raste na suhih travnikih, kamnitih tratah in v kamnitih razpokah sredogorja in visokogorja, kjer cveti od aprila do avgusta. V Sloveniji je clusijev svišč zavarovan od leta 1992.

Generativne lastnosti uredi

Obdobje cvetenja traja približno od maja do avgusta.[2] Cvetovi so posamični in pokončni.

Hermafroditni cvetovi so radialno simetrični in petkratni z dvojnim perianthom. Pet čašnih listov je zraščenih v dolgo čašno cev. Pet nekoliko štrlečih čašnih rež, ki so na spodnjem koncu nekoliko zoženi in ostro zašiljeni, je običajno daljših od polovice čašne cevke in čašne vdolbine so zašiljene. Intenzivno moder in znotraj belkasto črtast ali jasno pikčast temno moder venec je visok 5 do 6 centimetrov. Pet cvetnih listov ima zvonasto obliko. Prašniki so pasasto razširjeni in rastejo skupaj z vencem. Prašniki so zlepljeni skupaj in tvorijo cev.[4] Slog se konča z režnji stigme, ki so razširjeni in obrobljeni ter tvorijo majhen lijak.

Plodna ovojnica je podolgovata, sedeča, pri dnu zožena in (merjeno brez stila) dolga 6 do 8 centimetrov. Rjava semena so elipsoidna z dolžino približno 1,5 milimetra in širino približno 1 milimetra, brez kril in mrežasto nagubana z devetimi ali desetimi vzdolžnimi grebeni.

Kromosomsko število uredi

Število kromosomov je 2n = 36.[3]

Ekologija uredi

Clusijev svišč je prezimujoči zeleni hemikriptofit.

Ko temperatura pade, se cvet zapre. Pogosto, ko je mokro, se steblo s cvetom uleže na tla. Opraševalci so čmrlji. Pet nektarnih vrečk na dnu cveta je ločenih s prašniki, zato mora gostujoča žuželka petkrat potopiti svoj proboscis, da pridobi celotno zalogo nektarja v cvetu.

Razlika od Kochovega svišča uredi

Zelo podobna sta si oba zvončasta svišča z zelo kratkimi stebli, Clusijev svišč (Gentiana clusii) in Kochov svišč (Gentiana acaulis). Vendar pa se Kochov svišč izrazito razlikuje od Clusijevega svišča po tem, da ima širše rozetaste venčne liste in tope vdolbine med čašnimi listi, modri cvetni zvonček na grlu pa je običajno opremljen s petimi zelenimi pikami. Zaradi pomanjkanja teh lis je Clusijev svišč videti bolj intenzivno moder. Pojavnost obeh vrst se večinoma ne prekriva, saj je Gentiana acaulis vrsta, ki se izogiba apnu, Gentiana clusii pa se pojavlja samo na apnu. V takih primerih botanik govori o tesno sorodni taksonski vrsti.

Pojav in varstvo uredi

Informacije o nahajališču Gentiana clusii so na voljo za Nemčijo, Avstrijo, Švico, Italijo, Francijo, Poljsko, Slovaško, Ukrajino, Hrvaško, Slovenijo in Romunijo.

Clusijev svišč je razširjen v Alpah, v predgorju Alp, v Juri, v Schwarzwaldu in v Karpatih. Raste na pustih in apnenčastih suhih travnikih ali prodnatih tleh. Uspeva od gorske doline do alpske ravni na nadmorski višini 2760 metrov.

Je značilna vrsta asociacije Seslerion albicantis, pojavlja pa se tudi v nižinah v rastlinskih združbah asociacije Mesobromion, Molinion ali Caricion davallianae.[4]

Kot vse ostale vrste sviščev je tudi Clusijev v Nemčiji in Avstriji in Sloveniji pod naravovarstvenim varstvom.

Sistematika uredi

Gentiana clusii sta leta 1853 prvič opisala Eugène Pierre Perrier de la Bâthie in André Songeon v Bulletin de la Société d'Histoire Naturelle de Savoie, Chambery, stran 185.[5] Poseben epitet clusii je v čast zdravniku in naravoslovcu Charlesu de l'Écluseu. Sinonim za Gentiana clusii E.P.Perrier & Songeon je Gentiana vulgaris (Neilr.) Beck.

Odvisno od avtorja obstaja nekaj podvrst:

  • Gentiana clusii E.P.Perrier & Songeon subsp. clusii
  • Gentiana clusii subsp. costei Braun-Blanq.: Pojavlja se le v Franciji.
  • Gentiana clusii subsp. pyrenaica J.Vivant: Pojavlja se le v Franciji.
  • Gentiana clusii subsp. rochelii Halda: Pojavlja se le na Slovaškem.[
  • Gentiana clusii subsp. undulatifolia Sünd.: Pojavlja se samo v Italiji.

Uporaba in kulturni pomen uredi

Tako kot Kochov svišč je tudi Clusijev svišč na voljo v vrtnarskem razmnoževanju v specializiranih drevesnicah.

S tem značilnim, glede na ostalo rastlinsko telo, izjemno velikim, svetlo modrim cvetom, je ta vrsta svišča postala arhetip alpskega cvetja in svišča par excellence. Večina ilustracij, ki prikazujejo svišč brez nadaljnjega opisa, prikazuje njegove cvetove – tudi na etiketah steklenic za alkoholne pijače in zdravila, čeprav nikoli ni sestavin svišča brez peclja, ampak skoraj vedno grenke snovi iz podzemnih rastlinskih delov visokih vrst, kot je rumeni svišč (Gentiana lutea).

Sklici uredi

  1. Gentiana clusii In: Info Flora, dem nationalen Daten- und Informationszentrum der Schweizer Flora. Abgerufen am 21. März 2021.
  2. Manuel Werner: Welche Alpenblume ist das? Franckh-Kosmos, Stuttgart, 2011, ISBN 978-3-440-12576-2, S. 74.
  3. Erich Oberdorfer: Pflanzensoziologische Exkursionsflora für Deutschland und angrenzende Gebiete. Unter Mitarbeit von Angelika Schwabe und Theo Müller. 8., stark überarbeitete und ergänzte Auflage. Eugen Ulmer, Stuttgart (Hohenheim) 2001, ISBN 3-8001-3131-5, S. 756.
  4. Erich Oberdorfer: Pflanzensoziologische Exkursionsflora für Deutschland und angrenzende Gebiete. Unter Mitarbeit von Angelika Schwabe und Theo Müller. 8., stark überarbeitete und ergänzte Auflage. Eugen Ulmer, Stuttgart (Hohenheim) 2001, ISBN 3-8001-3131-5, S. 756.
  5. Karol Marhold, 2011+: Gentianaceae.: Datenblatt Gentiana clusii. In: Euro+Med Plantbase – the information resource for Euro-Mediterranean plant diversity.[1]

Literatura uredi

  • Xaver Finkenzeller, Jürke Grau: Alpenblumen. Erkennen und bestimmen (= Steinbachs Naturführer). Mosaik, München 2002, ISBN 3-576-11482-3.
  • Manfred A. Fischer, Wolfgang Adler, Karl Oswald: Exkursionsflora für Österreich, Liechtenstein und Südtirol. 2., verbesserte und erweiterte Auflage. Land Oberösterreich, Biologiezentrum der *Oberösterreichischen Landesmuseen, Linz 2005, ISBN 3-85474-140-5.
  • Manuel Werner: Welche Alpenblume ist das? Franckh-Kosmos, Stuttgart, 2011, ISBN 978-3-440-12576-2.

Zunanje povezave uredi